Torul, bend

Mnogo bolj kot to, da se je domači sintpop trojec svoj novi album Reset odločil predstaviti v Kinu Šiška, je presenetljivo, da je šlo šele za njegov prvi samostojni koncert na tem prizorišču. Pa čeprav so od leta 2010 objavili že pet albumov. »Slovenija je precejšnja uganka, pogosto je težko predvideti, kakšna glasba se bo prijela, pa naj gre za domače ali tuje bende. Še bolj zapleteno je pri bendih, ki gojimo specifične estetike, saj je preprosto premalo kritične mase,« pravi Borut Bernik - Torulsson, avtor skladb in vodja zasedbe Torul. Nič čudnega, da zato veliko več koncertirajo v tujini in svoje plošče objavljajo pri nemški založbi. Toda to ne pomeni, da domačo sceno ignorirajo.

V petih letih od nastanka benda so nastopili na različnih domačih festivalih, igrali v metelkovskih klubih, Orto baru, K4, tudi na Mladininem odru festivala Lent. Je pa res, da bi za tako izdelan bend, ki ga za nameček krasi še izjemna pop senzibilnost, pričakovali, da bo polnil večja prizorišča ali pa vsaj pustil veliko globljo sled na domači sceni. Eden od razlogov za manjšo prisotnost se verjetno skriva v njihovi piarovski zadržanosti: »Morda preveč naivno mislimo, da bo glasba sama našla pot do poslušalcev, nočemo se riniti naprej ... toda realnost je žal taka, da je promocija danes postala pomembnejša od glasbe.« Torulsson je eden tistih glasbenikov, ki svoj čas najraje preživljajo ustvarjalno, zaprti v svoj studio. Bolj kot s tem, kaj bo ugajalo publiki, se ukvarja z vprašanjem, kako najti dovolj časa za raziskovanje raznoterih glasbenih idej, pa čeprav je teh v svoji četrtstoletni glasbeni karieri obdelal že ničkoliko.

Prvič je javno nastopil že leta 1991 v legendarni diskoteki Turist, takrat kot član slovenskega podmladka, ki se je loteval plesnih elektronskih muzik po vzoru tedaj prelomnih detroitskih, berlinskih in britanskih producentov. Čeprav sta bila techno in house glasba takrat »nova velika stvar« na Zahodu, je bila ta scena pri nas zaprta v podtalno dogajanje. »Z dvojcem Random Logic, Branetom Zormanom, Petrom Penkom in še nekaterimi smo se ob ponedeljkih zbirali na Radiu Študent, kjer je Primož Pečovnik pripravljal oddajo Cool Night. Tam sem prišel v stik z aktualno ameriško in britansko plesno glasbo in ta me je povsem očarala,« se spominja. Ni naključje, da mu je prvo ploščo z izpeljankami acida/ techna leta 1995 objavil prav Pečovnik pri založbi Matrix Musik.

V navezi z Alešem Čačovičem sta jo posnela pod psevdonimom Clox, jih v naslednjih letih nanizala še nekaj in redno didžejala po domačih klubih (K4, Propaganda, Ambasada Gavioli ...). Že takrat se je scena razcepila v dve smeri. Umek in njegovi somišljeniki so sledili udarnejšemu technu, Torulssona pa je vse bolj zanimal atmosferičen techno, s katerim se je v začetku novega tisočletja znašel pri islandski založbi Thule.

V tem času se je zgodil vzpon electroclasha, plesnega žanra, ki se je močno opiral na retro, 80’s sintovsko estetiko, Torulsson pa je prek zasedb, kot je Ladytron, spet našel stik z vokalno glasbo, v njegovem primeru najstniških idolov The Cure, ki jih je leta 1989, ko je imel trinajst let, videl nastopiti v ljubljanski Hali Tivoli. Po izkušnji s technom je pred desetimi leti začel vse resneje razmišljati o bendu. Prvi album Dark Matters je z izjemo vokala, ki ga je prispeval Mitja Šedlbauer, skoraj v celoti posnel sam, že z naslednjim In Whole, pri katerem sta se mu pridružila pevec Jan Jenko in klaviaturist/kitarist Borut Dolenec, pa so se znašli pri nemški založbi Infacted. Skladba Try je takrat postala razmeroma velik hit, pojavila se je na raznih (alter) lestvicah v tujini, hkrati pa je zasedbi prilepila ne preveč ljube primerjave z zasedbo Depeche Mode. »Nekaterih podobnosti resda ni mogoče spregledati, toda v primeru benda, ki je postavil tako trdne sintpopovske smernice, lahko vsako podobno glasbo referiramo nanj,« je previden. In tu Torulssonu ni težko pritrditi. Podobnosti gotovo so, je pa hkrati z vseh albumov zasedbe Torul jasno, da jih zanima precej širši spekter muzik.

Najbolj priljubljeni so v Nemčiji, kjer so padli v t. i. gothic sceno, čeprav se nočejo zapirati v kategorizacije. Nastopajo v majhnih klubih, pa tudi na velikih festivalih. Obredli so večino evropskih držav. Po februarski kadrovski rošadi – Jenka je zamenjal Maj Valerij – so se feni zbali za prihodnost benda, toda že prvi singel z nove plošče je dokazal, da so v menjavi našli priložnost za »resetiranje«. Srčika Torulovega izraza je ostala nespremenjena, novost je le nekoliko preoblikovana estetika, kar pa je bila praksa že pri prejšnjih albumih. Zdi se, da se s ponovno popularizacijo sintpopovske glasbe s pridihom osemdesetih tudi Torulu odpira priložnost, da nagovori nove poslušalce. Z novim klubskim večerom Wave Riders, ki jo Torulsson s somišljeniki vsako prvo soboto pripravlja v metelkovski Gala hali, je to le še bolj očitno.