Skupni projekt Romana Uranjeka in Radenka Milaka

V Galeriji Fotografija v Ljubljani bo od 21. oktobra do 26. novembra na ogled z naslovom razstava Dates 7. Gre za skupni projekt dveh umetnikov - Romana Uranjeka in Radenka Milaka, ki se je začel pred skoraj dvema letoma, s tokratno razstavo pa je dosegel prelomnico-novo stopnjo in interakcijo med časom, zgodovino in politiko.

Odnos med umetnikoma je delno zaznamovalo dejstvo, da sta oba rojena v nekdanji Jugoslaviji in sta preživela njen politični padec, katerega posledice so očitne še danes. Kljub temu, da sta pripadnika različnih generacij in imata različna ozadji (Uranjek je bil rojen v Trbovljah v Sloveniji, Milak pa v Travniku v Bosni), imata vseeno veliko skupnega; na primer njun pogled na politično zgodovino, družbo in umetnost, kar ustvarja temelj za njuno umetniško sodelovanje.

Radenko Milak predela podobe novinarske fotografije z ustvarjanjem črno-belih akvarelov, vendar obdrži nekatere značilnosti črno-bele fotografije in s tem ohranja navezavo na izvor svojih umetniških del. Dobro poznanim ali pozabljenim podobam poda nove pomene, tematiko pa črpa predvsem iz zgodovine 20. stoletja. Interpretacijo časa dvigne še stopnjo višje z uporabo slikarstva kot medija, ter s tem spominom in pozabljenim trenutkom nakloni čas in pozornost, ki si ju zaslužijo. Nekatere od teh trenutkov razumemo z naklonjenostjo, spet druge pa se dojema kot sramotne. 

Roman Uranjek, član skupine Irwin, dela kolaže z različnimi sredstvi: zbira podobe iz različnih zgodovinjskih obdobij in jih predstavi kot enotno podobo, ter tako ustvarja naracijo osnovano na avantgardni estetiki pripovedništva. Preko sklicevanja na tovrstne metode ustvarjanja podob izraža svoj odnos do današnje poplave novic, v katerih količina in hitrost informacij izpodrivata njihovo natančnost in relevantnost. Njegov ponavljajoči se simbol križa nas nenehno opominja, da so simboli podvrženi spremembam. V svojih delih predstavi zbirko pomenov, ki so bili pripisani temu simbolu – od tradicionalnih krščanskih pomenov do procesov označevanja, ki so vidni tudi v diktatorskih emblemih. Tako ustvari nov nivo pomembnosti križa kot motiva, na primer skozi zgodovino krščanstva, ko se je pomen križa mnogokrat spreminjal glede na čas, prostor in zgodovino, vse do temeljev njegove interpretacije. Zastavi nam vprašanje: bi bilo možno ustvariti pomen križa, ki bi izpodrinil in nadomestil vse prejšnje konotacije, ter bi služil primarno kot znak Uranjekovega dela? Medtem ko Milak izbere datume, Uranjek odpre zgodovinsko knjigo in lasten arhiv, ter datume poveže preko mesecev in dni, ne pa tudi let. S to metodo ne izključi delov zgodovine, pač pa jih vključi, iz česar tudi izvira njegova izbira umetniške forme: kolaž in njegovi tehnično-medijski potenciali.

Kakor zgodnja dela skupne serije Dates, tudi nova zastavljajo univerzalna vprašanja. Protagonisti diptihov prihajajo z vsega sveta in iz različnih zgodovinskih obdobij, vendar še vedno z močnimi sporočili za sedanjost. Dela dveh različnih avtorjev skupaj ustvarjajo sodobno umetniško sestavljanko, ki za interpretacijo ponuja nešteto pomenov. "Z dogodki, pripetljaji in socialnimi ter političnimi situacijami na diptihih je mogoče potegniti paralelo s sodobnim časom zahvaljujoč vizualnemu jeziku umetniških del, pa tudi zato, ker v poplavi medijev in novic ni težko najti podobnih zgodb tistim, ki se pojavijo v umetniških delih. Vsakodnevne novice so polne zgodb o pravnih primerih, škandalih in zločinih, ki izpostavljajo številne težave, s katerimi se soočamo danes, kot so segregacija, integracija, rasizem, kršenje pravic žensk, zloraba otrok, diktatorstvo, nasilje v družini in pomanjkanje osnovnih človekovih pravic, celo v državah, ki naj bi bile demokratične. Ti dogodki ustvarjajo datume, ki določajo našo prihodnost, po drugi strani pa so nekateri izbrisani in zato izginejo iz naše zgodovine ter našega kolektivnega spomina. Jemanje družbenih situacij iz vsakodnevnih novic in zgodovine za ustvarjanje umetniških del, ki nas opominjajo na določene dogodke, je med umetniki ustaljena praksa. V primeru Milaka in Uranjeka je pomembno, da to zmožnost uporabita skupaj in tako ustvarita neke vrste gesto, ki je zmožna soočiti preteklost s sedanjostjo. Hkrati tudi osvetlita dejstvo, da je predstava o napredku zgodovine in družbe iluzorna in pogosto služi le da prikrije, da živimo v svetu, kjer se zgodovina ponavlja," je zapisala kuratorka razstave Ani Molnár.