David Maljković in Pionirji računalniške umetnosti

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova Ljubljana bodo 25. oktobra ob 20.00 odprli kar dve razstavi: retrospektivno razstavo enega najprepoznavnejših hrvaških umetnikov srednje generacije Davida Maljkovića in razstavo o začetkih računalniške umetnosti z naslovom Pionirji računalniške umetnosti, na kateri se predstavljajo: Franc Curk, Goran Devide, Hidrogizma, Brina Jež Brezavšček, Marko Košnik, Seta Mušič, Skupina OHO (Marko Pogačnik), Marko Peljhan, Marjan Šijanec, Miha Vipotnik, Edward Zajec.

Razstava Davida Maljkovića z naslovom Again and Again (kustosinje: Bojana Piškur in WHW), ki je bila lani na ogled v Zagrebu, ponuja novo interpretacijo "žanra"retrospektivne razstave z osredotočanjem na narative in metode, ki se pojavljajo v njegovem delu. Zagrebška retrospektiva je vzpostavila subtilen dialog z zagrebško institucionalno pokrajino, njenim družabnim vzdušjem in ritmi kulturnega življenja tako, da se je posvetila manjšim institucijam, Again and Again pa se loteva prijemov in obsesij, ki se vedno znova ponavljajo v Maljkovićevem delu in ponujajo različna izhodišča za institucionalno in družbeno zgodovino, v tem primeru Moderne galerije v Ljubljani oziroma njenega Muzeja sodobne umetnosti Metelkova. Razstava tako združuje različna dela in elemente instalacij iz raznih faz Maljkovićeve ustvarjalne poti ter pri tem dekonstruira žanr pregledne razstave z nehirerarhičnim pristopom do vseh del in objektov, ki jih postavlja na navidez neprimerne in nepričakovane strukture, vzete iz skladišča muzeja. 

Na razstavi so predstavljene vse glavne Maljkovićeve teme in metode dela – odnos posameznika in kolektiva do kompleksnosti časa, pristop kolažiranja, avtoreferenčnost, nanašanje na delo drugih umetnikov, uporabo starejših del in razstavnih postavitev kot materiala, raziskovanje pojma avtonomije umetnosti in narave pogleda ter skrbno načrtovanje izkušnje razstave. Maljković v umetniški praksi že ves čas vzpostavlja mrežo odnosov, ki omogočajo razne metamorfoze njegovega dela ter opozarjajo na njihove formalne vidike in okoliščine nastanka. Arhitekturne rekonfiguracije prostora in razna razstavna oprema, vzeta iz muzejskega skladišča, postanejo prvine umetnikove metode. Ta temelji na napetosti med postopki postavitve razstave, ki pritegnejo gledalce v razstavno pripoved, in tistimi, ki so namenjeni ustvarjanju potujitvenega učinka. Ritem in poudarjena fizična prisotnost razstavnih elementov, ki bi jim prav tako lahko rekli razstavna arhitektura ali scenografija ali kiparstvo, usmerjata način gledanja in kontekstualizirata posamična dela v "koreografirani" izkušnji.

David Maljković se je rodil leta 1973 na Reki, zdaj živi v Zagrebu. Med njegovimi zadnjimi samostojnimi razstavami so: The Exhibition is Becoming, VOX Centre de l’image contemporaine, Montreal (2016), In Low Resolution, Palais de Tokyo, Pariz (2014), Kunstmuseum St. Gallen, St. Gallen (2014), Sources in the air, Baltic Centre for Contemporary Art, Gateshead (2013), Sources in the Air, Van Abbemuseum, Eindhoven (2012), Exhibitions for Secession, Wiener Secession, Dunaj (2011), Out of Projection, Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia, Madrid (2009). Med dugim je sodeloval tudi na mnogih skupinskih razstavah: The Eighth Climate (What Does Art Do?), 11. bienale v Gwangjuju (2016), Scenes for a New Heritage: Contemporary Art from the Collection, Museum of Modern Art, New York (2015), All The World’s Futures, 56. beneški bienale (2015), Animism, Haus der Kulturen der Welt, Berlin (2012), Sedanjost in prisotnost, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana (2011), 29. bienale v São Paulu (2010), What Keeps Mankind Alive, 11. istanbulski bienale (2009), When Things Cast No Shadow, 5. berlinski bienale sodobne umetnosti (2008).

Razstava Pionirji računalniške umetnosti, ki jo je pripravila Ida Hiršenfelder, bo predstavila postopke, s katerimi so umetniki in umetniške skupine na presečišču med različnimi področji umetnosti (programirana umetnost, elektronska glasba, multimedialno gledališče) napovedali rabo računalnikov še pred njihovo popularizacijo in množično uporabo. Umetniki in umetnice so delovali kot kulturna gibala, ki so ob soočenju z znanstvenimi in tehnološkimi orodji predvidela prihod novega načina razmišljanja in pogledov na prostor z veččutnim zaznavanjem umetnosti, širjenjem raznovrstnih družbenih odnosov, hibridnim stapljanjem digitalnih, elektronskih in organskih materialov. Spraševali so se o učinkih matematičnih postopkov in digitalnih tehnologij na politiko in kulturo. Z algoritmi in kodiranim jezikom so narekovali vzorčenje slikovne ploskve, določali performativne geste, programirali generativne zvočne kompozicije, razpirali arhitekturo in fizični prostor. Zastavljali so si vprašanja o interaktivnosti, procesualnosti, generativnosti, programabilnosti in virtualnosti, še preden so ta vprašanja prišla v vsakdanji žargon.