Zavajajoče oglaševanje

»Skoraj vsaka tretja ženska v Sloveniji se odloči za splav. Prekinitev spolnega odnosa ni varen način kontracepcije. Uporabite varno kontracepcijo.« Takšna je vsebina televizijskega oglasa podjetja Durex, s katerim to oglašuje kondome. Oglas je zavajajoč, če ne celo neprimeren zaradi trenutka objave, ki si ga je izbralo podjetje. V Sloveniji se zadnja leta izrazito krepi politično-civilnodružbena akcija proti splavu, ki je pri nas ustavno varovana pravica. Pred ljubljansko porodnišnico poteka molitev »za življenje« oziroma proti pravici do splava, ki jo pripravlja Zavod božji otroci. V tednu otroka je Zavod Živim v sodelovanju z rimskokatoliško cerkvijo predvajal propagandni film, ki »razširja lepoto življenja« oziroma poziva proti splavu. Civilnodružbena pobuda pod vodstvom Aleša Primca, ki že leta onemogoča razvoj človekovih pravic istospolno usmerjenih, prerašča v politično stranko, v katere programu je zapisana tudi prepoved pravice do splava … Podjetje Durex je znano po spornih, izzivalnih, šokantnih oglasih za svoje izdelke. Tudi tokratni oglas oziroma podatek v njem, da vsaka tretja ženska v Sloveniji naredi splav, je šokanten. A tak je (tudi) zato, ker ne ustreza dejanskemu stanju na področju umetnih prekinitev nosečnosti, saj je teh v Sloveniji že desetletja vse manj.

Za pojasnila smo se obrnili na slovensko izpostavo Durexa, ki je v resnici zgolj zastopništvo, opravlja pa ga podjetje Lomas, d. o. o. V njem so pojasnili, da z odločitvami podjetja Durex nimajo nič, so zgolj izvajalci odločitev, ki se sprejemajo na regionalnem sedežu podjetja za vzhodno Evropo, na Madžarskem, v Budimpešti. Tam naj bi bili tudi potrdili oglas, ki je bil del širše oglasne kampanje; ta se je na enak način izvajala v več državah »vzhodnega bloka«.

V oglasu se sicer pojavi pojasnilo, od kod podatek za sporno trditev o pogostosti pojava splava v Sloveniji. Gre za podatke iz raziskave Eurostat za leto 2012, ko je na leto v Sloveniji splav opravila nekoliko manj kot ena od stotih žensk. Pri Durexu so torej sklepali: ker rodna doba traja 34 let, naj bi ena ženska na leto pomenila dobrih 30 žensk od stotih v rodni dobi, torej skoraj vsaka tretja ženska.

Izračun ni pravilen, pojasnjuje Barbara Mihevc Ponikvar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, »saj želijo v oglasu zajeti tveganje za splav za žensko v celotni rodni dobi. Pri tem podatke o dovoljeni splavnosti aplicirajo na imaginarno žensko, ki naj bi šla skozi celotno rodno dobo s sedaj veljavno stopnjo splavnosti, čeprav to ne drži, ker se stopnja z leti spreminja.« Poleg tega izračun ne vključuje podatka, da se nekatere ženske za umetno prekinitev nosečnosti odločijo večkrat v več desetletij trajajoči rodni dobi, druge nikoli. Vključuje pa vse tiste umetne prekinitve nosečnosti, ki so bile opravljene pri zaželenih nosečnostih zaradi ogroženega zdravja matere ali okvare zarodka.

Vsi ti splavi z uporabo kondomov seveda nimajo nič, saj ne gre za nezaželene nosečnosti. Ob upoštevanju teh podatkov bi bil rezultat precej drugačen in precej manj šokanten. Oglas pa manj zanimiv.