Od groba do groba

Tik pred dnevom spomina na umrle sta se predsednik republike Borut Pahor in slovenska vlada ukvarjala s prekopom posmrtnih ostankov žrtev v Hudi Jami ter ignorirala pozive Zveze združenj borcev NOB, ki je opozorila, da stati poleg venca z napisom »padlim junakom« pomeni prestopati mejo spodobnosti in politične odgovornosti do Slovenije in njene zgodovine.

Predsednik republike in vlada vse to počneta v imenu sprave, kot da ne bi vedela, da je slednja pravzaprav ideološki boj, ki ima zelo prepoznaven politični pečat. Za interesom sprave namreč stojita rimskokatoliška cerkev in SDS. Slednji poganjata tudi denimo bitko proti pravici žensk, da se same odločajo o splavu.

Bolj poučno in manj razdiralno pa so se lotili prispevkov v rubriki osrednjih poročil na nacionalni televiziji Dnevnikov izbor. Ob dnevu spomina na umrle so pripravili pregled grobov zgodovinskih osebnosti. Tako smo iz ust voditelja Iva Koresa izvedeli, da je na Plečnikovih Žalah pokopanih že 160.000 ljudi, a da tam osebnosti, ki so na naših tleh pustile neizbrisen pečat, pokopavamo šele sto let, saj je bilo prej, v 18. in 19. stoletju, njihovo osrednje slovensko pokopališče na ljubljanskem Navju, ki je danes preurejeno v spominski park. Tam so denimo grobovi Josipa Jurčiča, Antona Tomaža Linharta, Matije Čopa, Valentina Vodnika in Ivana Groharja.

Zanimivo, da je arhitekt Jože Plečnik na »svojih« Žalah pokopan na nevpadljivi lokaciji s skromnim nagrobnikom. Tako je želel sam, grob pa so uredili že za časa njegovega življenja. Dosti manj skromna je grobnica slovenskih nadškofov, ki nas pričaka že na samem vhodu. Zanimivo je, da so okoli nje pokopani tudi posamezni duhovniki, med katerimi je tudi pisatelj ter Plečnikov prijatelj in sosed Fran Saleški Finžgar. Na Žalah ima slovenska moderna sicer posebno mesto, ki ga je zasnoval Plečnikov učenec Dušan Grabrijan. Tam so v simbolični obliki Triglava nagrobniki Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Josipa Murna.

Ko smo med vsemi zgolj moškimi imeni že začeli pogrešati ženske, se je vodnik Martin Šuštaršič le spomnil in novinarko Katarino Braniselj peljal do grobov slikarke Ivane Kobilice in pesnice Lily Novy. V ločenem prispevku smo obiskali tudi grob svetovne popotnice Alme Karlin, ki je pokopana na Svetini v občini Štore.

Povsem mimogrede so omenili, da je reformator Primož Trubar pokopan v Nemčiji, namesto prispevka smo videli le fotografijo njegovega groba. Smo pa videli krajši slikovni prispevek iz Beograda, kjer je grob prvega pilota Edvarda Rusjana. Skromno videogradivo so namenili tudi pesniku Francetu Prešernu, ki je pokopan v Kranju. Obsežnejši prispevek je dobila celo njegova muza Primicova Julija, ki je pokopana v Novem mestu, za njen grob pa na svojo pobudo skrbijo ženske, ki so se povezale v društvo Julija.

Ob tem pa se nam poraja vprašanje: Čigava muza želi biti Borut Pahor?