Praznik britanske avanturistične elektronike

»Ko te vzamejo za svojega, dobiš ključe skladišča, v njem pa lahko po mili volji nabereš plošče iz njihovega kataloga,« kot eno izmed prednosti sodelovanja z Warpom poudarja dvojec Mount Kimbie, ki s to cenjeno založbo sodeluje zadnja štiri leta. V Warpovem skladišču so shranjeni pomemben del zgodovine elektronske glasbe in številne plošče, ki jih najdemo na lestvicah najboljših elektronskih albumov vseh časov. Raj za vsakega resnega ljubitelja elektronske glasbe torej. Ključna protagonista te založbe pa bomo prihodnji mesec slišali in videli na odru ljubljanskega Kina Šiška. Že jutri bo tam (spet) nastopil dvojec Autechre, na začetku decembra pa nas bo sploh prvič obiskal Squarepusher, ob tej priložnosti okrepljen z novo koncertno zasedbo Shoebaleader One.

Čeprav je dvojec Autechre pred šestimi leti zlahka razprodal veliko dvorano Kina Šiška, so bili številni »poznavalci« elektronske scene prepričani, da je bil koncert vsaj deset let prepozno. Češ da je Autechre ustvarjalne vrhunce dosegel že v devetdesetih letih in da je ves žanr »intelligent dance music« oziroma IDM, ki ga je dvojec z Warpovimi somišljeniki na noge postavil v prvi polovici devetdesetih let, danes le še bleda senca samega sebe. Ti domači strokovnjaki takrat resda še niso mogli vedeti, da bo prvi warpovec Aphex Twin štiri leta pozneje za album (upravičeno) prejel grammyja, toda že iz letnih pregledov tujih glasbenih medijev bi lahko razbrali, da marsikdo med presežki skoraj praviloma omenja tudi nove plošče dvojca Autechre in Squarepusherja, ki skupaj z Aphex Twinom že dobrih dvajset let sestavljajo »veliko Warpovo trojico«.

Ta je že sredi devetdesetih let postala sopomenka za individualnost in popolno ustvarjalno svobodo Warpovih ustvarjalcev, ki so s samosvojimi izrazi in studijskimi tehnikami naslednja leta pomembno sooblikovali podobo sodobne elektronske glasbe. Ne le da so navdihovali številne, tudi veliko popularnejše sodobnike – z njihovo glasbo si obzorja danes širi tudi elektronski producentski podmladek. Skrillex, eden najpopularnejših sodobnih elektronskih producentov, pravi, da je, potem ko je prvič slišal Aphex Twina in Squarepusherja, doživel pravo razodetje. Ob glasbi te trojice so posluh brusili tudi slovenski elektronski kreativci, med drugim prodorni primorski beatmaker Blaž in kamniški dvojec New Wave Syria. Pa že na začetku devetdesetih let dvojec Random Logic, Torul in še nekateri naši pionirji (ob)plesne elektronske glasbe. Prav ta »(ob)plesnost« je verjetno eden od razlogov, da domači organizatorji plesnih dogodkov Warpovih ustvarjalcev v devetdesetih letih niso vabili. Priložnost so raje dajali ziheraškim, »4/4 for the floor«, techno, house in drum & bass producentom oziroma didžejem, IDM je v najboljšem primeru zašel kvečjemu na kakšno večerno chill-out druženje.

Zadnja leta se stvari vendarle spreminjajo tudi za Warpove veterane, kar je mogoče pripisati prehodu EDM (electronic dance music) v mainstream. Sean Booth, polovica dvojca Autechre, je v intervjuju za Radio Študent pred desetimi leti še precej kritično govoril o nepoučenih obiskovalcih njunih koncertov v ZDA, ki takrat skoraj niso poznali zgodovine elektronske glasbe. Danes pa Skrillex in njemu podobni zvezdniki dobršen del elektronskega podmladka spodbujajo tudi k raziskovanju podtalnih elektronskih muzik. Autechre, Squarepusher in sodobniki so bili večje pozornosti pri nas deležni predvsem zaradi priljubljenosti novih Warpovih varovancev, med katerimi najdemo posebneže, kot so Battles, Danny Brown, Clark, Flying Lotus, Oneohtrix Point Never, Death Grips in drugi.

Ko Booth govori o nepoučenosti občinstva, ga moti predvsem, da privrženci elektronske glasbe ne poznajo pomembnih prelomnic v njeni zgodovini. Zdi se, da je zanj priljubljenost dua Autechre pri tem skoraj nepomembna. Dovolj je, če se spomnimo izida letošnjega, že dvanajstega albuma elseq 1–5. Ne le da bi bil s skupno dolžino več kot štiri ure in skladbami, ki so v povprečju dolge dvanajst minut, trd oreh za vsakega glasbenega tržnika. Za nameček je dvojec promocijo izpeljal kar prek napol avtomatiziranega študentskega radia z Aljaske. Toda potrpežljivi Warpovi šefi so podobnih muh in (ciničnih) gverilskih akcij ključnih varovancev že vajeni. Njegov modus operandi je pred nastopom v Ljubljani izvrstno povzel Kevin Martin (The Bug, King Midas Sound ...), cenjeni britanski kreativec in izjemen glasbeni poznavalec: »Do ustvarjalcev, kot sta člana dua Autechre, ki vso kariero brezkompromisno gradijo zelo specifično estetiko, za nameček popolnoma brez kakršnihkoli komercialnih teženj, je preprosto treba čutiti veliko spoštovanje.« Z nekaj več taktnosti in uvidevnosti do glasbene industrije bi Autechre lahko bolje unovčil hvalospeve na račun svoje glasbe, a zdi se, da ne mara pretirane pozornosti.

Ko Boothu omeniš, da jima je genialno uspelo zbližati svetova avantgarde in popa, te hitro postavi na hladno. »Morda se s svojo glasbo res nagibava k novostim, toda o tem med ustvarjanjem v studiu ne razmišljava. Preprosto se nočeva ponavljati, zagotovo pa ne bi rekel, da delava pop.« Ne, skladb, ki bi bile narejene za pop lestvice, zagotovo ne delata. Sta pa zaslužna za to, da sta Stockhausnove nauke in nauke podobnih avantgardnežev skozi estetiko plesne elektronske glasbe približala občinstvu, ki ga bolj kot akademsko glasbeno raziskovanje zanima rejv. Če se spomnimo njunega koncerta v Kinu Šiška in statične publike, to verjetno ni najočitneje. Je pa njun koncert precej bolj podoben rejverski veselici že, če se ga udeležite v Avstriji ali Italiji, kjer je občinstvo veliko bolj vajeno glasbenih ekscentrikov.

Med te nedvomno sodi tudi Tom Jenkinson alias Squarepusher, ki z Warpom sodeluje od leta 1996. Svoj albumski prvenec Feed Me Weird Things je že leto prej sicer izdal pri založbi Rephlex Aphexa Twina, ki je za ovitek plošče napisal tudi zabaven esej o svojem prvem srečanju s Squarepusherjem v londonskem pubu George Robey. »Mislil sem že oditi domov, pa sem si rekel, da bom za zabavo počakal še na nastop tipa, ki se je tam okoli didžejevega pulta motovilil z basovsko kitaro. Ko pa je potem na drum & bassovski komad s 347 BPM-i začel igrati nafankirano basovsko linijo, sem pomislil, da bi ga bilo bodisi treba poslati v norišnico ali pa ga posneti. K sreči se je odločil za slednje. Squarepusher je nekdo, ki se sprašuje, kako je slišati luknja v flavti brez flavte.«

V naslednjih letih sta postala tesna prijatelja in pogosto skupaj ustvarjala glasbo. V tem obdobju je nastalo nekaj njunih najboljših plošč, med njimi Squarepusherjeva Go Plastic, ki so jo feni, pa tudi nekateri glasbeni kritiki razglasili za njegovo različico izjemne plošče Bitches Brew Milesa Davisa. Seveda takrat še niso vedeli, da se bo na naslednjih albumih še tesneje spogledoval z jazzovsko estetiko, ki je v kombinaciji z ekscentrično elektroniko v popolni glasbeni užitek kulminirala leta 2003 s ploščo Ultravisitor.

Squarepusher je s svojo afiniteto do zvočnih ekstremov vedno najprej nagovarjal glasbene sladokusce, ki so iskali nekaj drugačnega, avtentičnega, drznega. Širšemu občinstvu pa se je znal prikupiti tudi s pop senzibilnostjo in prefinjenim občutkom za melodično subtilnost. Marsikomu se je v spomin vtisnila scena iz kultnega filma Izgubljeno s prevodom Sofie Coppola, v kateri Scarlett Johansson skozi hotelsko okno opazuje panoramo Tokia ob Squarepusherjevi skladbi Tommib.

Njegovim ritmičnim vragolijam in funkovskemu tapkanju basovskih strun so palce vzdignili Andre 3000 (OutKast), Flea in John Frusciante (oba Red Hot Chili Peppers). Pa to ne pomeni, da je navdih iskal pri ameriških glasbenikih. Poslušal je Davisa in Coltrana, a vedno so mu bili bliže britanski bendi, denimo fusion veljaki Soft Machine in progresivni rockerji iz skupine King Crimson. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo ritem mašino zamenjal s pravim koncertnim bendom, kar je zdaj udejanil z zasedbo Shoebaleader One. Z njo je posnel tudi ploščo, na kateri je združil art rock in elektroniko. Ob vseh njegovih glasbenih avnaturizmih je to morda videti kot korak v preteklost, toda že sodeč po odrski pojavnosti benda Jenkinson budno spremlja početje EDM-podmladka. Vedno je rad tvegal in raziskoval, hkrati pa zabaval – najprej sebe in potem še fene.

V strategijah in razmišljanjih Squarepusherja in dvojca Autechre je veliko več sorodnosti, kot razkriva sama glasba. Gre za ključne predstavnike založbe Warp, ki so navdihnili več generacij elektronskih navdušencev. Predvsem pa gre za glasbenike, ki z leti le še pridobivajo žlahtnost. 

Koncert: Autechre / Shoebaleader One

Kje: Kino Šiška, Ljubljana

Kdaj: 5. november / 9. december 2016