Gregor Zemljič, glasbeni producent

Gregor Zemljič (rojen 1973) je mastering inženir. Ključni avdioproducentski izrazi, ki bi sicer natančneje opisali, kaj počne Zemljič, bi nepoznavalca spominjali na strokovno terminologijo v atomski fiziki, zato gre njegovo delo raje opisati sila poenostavljeno: glasbenim izvajalcem omogoči, da ideje realizirajo tako, da njihovim komadom izpili zvočno sliko in jih pripravi za uporabo na različnih predvajalnih sistemih. To počne v Ljubljani, v svojem studiu, ki spominja na pilotsko kabino vesoljske ladje iz kakšne znanstvenofantastične uspešnice.

Zemljič je na svojem področju vodilni akter v lokalnem okolju, njegovo delovanje pa sega tudi daleč prek naših meja, saj večina del, ki jih procesira, izhaja iz tujine. Spekter glasbenikov, katerih dela miksa in masterizira, se razteza po vseh mogočih žanrskih okvirih, pa naj gre za lokalno produkcijo underground elektronike, tech-house hitiče z Beatportove lestvice najbolje prodajanjih uspešnic, korejski pop, glasbo za bollywoodske filme, metalske plate, albanski RnB ali pa dela velikanov klubske scene, kot je francoski producent Laurent Garnier.

Od takrat, ko si je kot najstnik kupil prvo ritem mašino, do danes, ko je uveljavljen kot lokalni pionir techno scene, lastnik vesoljske ladje, visokošolski učitelj in vodilni mastering producent, je bila pot dolga in ovinkasta. Začelo se je v zgodnjih devetdesetih letih, ko so s prijatelji ob nabiranju detroit tehno plošč začeli sanjati o tem, da bi tudi sami lahko sproducirali brezčasni zvok klubske glasbe, h kateremu so stremeli. Ob rekreativnem spoznavanju z osnovami produkcije si je kruh služil kot poštar, čistilec, zidar in scenski delavec. Od dela mu je uspelo prihraniti ravno toliko denarja, da sta z Miho Klemenčičem – s katerim sestavljata duo Random Logic – zbrala nekaj sto mark in od sumljivih preprodajalcev iz Salamonovega oglasnika kupila naprave, ki so se zdele dobra naložba, saj so jih člani Fatboyslimovega boybanda Beats International pestovali na svojem portretu v neki glasbeni reviji. Ni imel pojma, da kupuje ključne ritem mašine in sintesajzerje, ki bodo čez čas zaznamovali zvok rave kulture devetdesetih.

Čeprav sta v celotni karieri z Random Logic prodala več kot sto tisoč plošč, je predani avdioproducent zaradi ogromnih izdatkov, povezanih s profesionalno opremo, moral svojo spretnost unovčiti tudi v komercialnih projektih. Zemljič je postal ghost producer (anonimni avtor komercialne glasbe), po vsej verjetnosti prvi takšen na naših tleh. Sofisticiran acid house pri nas seveda ni našel svojega mesta na seznamih najbolj prodajanih albumov, nasprotno pa velja za eurodance štance, na katere so rejvale horde rozastih flešerjev, obute v plišaste buffalovke in združene pod himno: »Roko v ogenj dam za deejay time!« Zemljič je zato sproduciral ogromno količino štancajočih uspešnic, ki so plačale račune in v studio prinesle zabavne ure cinične produkcije neposlušljive klubske glasbe. Nekaj časa je bilo to kratkočasno in donosno, ker pa je v tem obdobju sodeloval z mnogimi neuglašenimi vokalisti, je bilo njegovo glasbeno življenje v neki točki prenasičeno s fizično bolečimi zvoki. Naveličanost nad zaostalimi oblikami glasbe je peljala v željo po avtorskem izražanju, ki je obrodila vrhunec opusa dua Random Logic: album Numbres.

Medtem ko so se nekateri njuni tehno pajdaši iz devetdesetih prilagodili zahtevam časa, se podredili tech-house in EDM-trendom ter zavladali ibiškemu klubovju, je Random Logic v svoji avtorski produkciji zadržal integriteto, se posvetil eksperimentiranju in ustvarjal vse bolj obskurno elektroniko. Glede težko pričakovanega drugega albuma π, ki izide prihodnje leto, se Zemljič v šali zamisli: s Klemenčičem sta šla pri eksperimentiranju tako daleč, da je značaj novega albuma zunaj vseh ustaljenih stilskih okvirov in je zato morda preveč nenavaden, da bi lahko bil všeč še komu drugemu.

Projekt, ki mu Zemljič te dni namenja največ časa, je prvo delo, ki ga bo podpisal s svojim imenom. Gre za izpiljen dizajnerski pop album, na katerem bodo gostovali številni slovenski glasbeniki. Projekt Zemljiču pomeni izziv, s katerim želi raziskati, ali je v lokalnem prostoru mogoče sproducirati kvaliteten »pop« izdelek, ki se skladno z aktualnimi trendi mednarodne glasbene produkcije odmika od klišejev in uveljavljenih standardov. Odkar pomni, je namreč imel prednost, da je s svojimi avdioprodukcijskimi spretnostmi našel profesionalen vir preživetja. Zato se mu v umetniškem izražanju ni bilo treba prilagajati zahtevam trga. Ustvarjanje z Random Logic ju je zunaj uveljavljenih okvirjev pripeljalo v najbolj razvpite avtorske izdaje, v odmevu katerih sta nastopila na številnih svetovno priznanih prizoriščih, na primer v berlinskem Berghainu.