Umrl je Matjaž Vipotnik, eden najpomembnejših slovenskih grafičnih oblikovalcev

29. september 1944 - 10. november 2016 

Po bitki s hudo boleznijo je v 72. letu starosti danes v Ljubljani umrl eden od najpomembnejših slovenskih grafičnih oblikovalcev Matjaž Vipotnik. Njegovi plakati in opreme knjig so z izvirnim konceptom, likovno dovršenostjo in s subtilnimi družbenimi učinki prelomno zaznamovali slovensko grafično oblikovanje, posredno tudi našo družbo. Za svoje življenjsko delo je leta 2012 prejel tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. 

Oblikovati je začel že pri osemnajstih letih, okoli leta 1962, pri Cankarjevi založbi, kjer je bil njegov oče, Cene Vipotnik, urednik knjižnih zbirk. Tako je poklicno pot začel s knjigo in v bogati, dolgi karieri je naredil na tisoče knjižnih prelomov in ovitkov skoraj za vse slovenske založbe. Podobo posamezne knjige, t. i. knjižnega organizma, je izpilil do najvišjih standardov. Oblikoval jih je neutrudno in s potrpežljivostjo, tako kot se ravna s prvo ljubeznijo, na delovni mizi je imel vse do smrti poskusne odtise knjige, posvečene pesniku, žlahtnemu intelektualcu, cenjenemu uredniku in prevajalcu – svojemu očetu ob stoti obletnici njegovega rojstva.

Matjaž Vipotnik je študiral slikarstvo v Italiji, na Akademiji Brera v Milanu in hkrati na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje Castello Sforzesco; leta 1972 je diplomiral in pridobil naziv akademski slikar. V času študija je delal gledališke scenografije in plakate, oblikoval knjige in bil član milanskih umetniških kolektivov Studio sotto il tetto (1967), Team 70, Baby Marc, kasneje v Ljubljani je bil med ustanovitelji Studia MSSV (Mächtig, Skalar, Suhadolc, Vipotnik), nato je ustanovil svoj Studio Vipotnik. Gledališče – in ob tem prijateljevanje z gledališčniki – je bilo ključni dejavnik v njegovem življenju. Leta 1970 ga najdemo med ustanovitelji Eksperimentalnega gledališča Glej skupaj z Dušanom Jovanovićem, Zvonetom Šedlbauerjem, Ladom Kraljem, Markom Slodnjakom, Igorjem Lampretom in Iztokom Toryjem. Vipotnikovo oblikovanje scenografije, plakatov in grafične podobe Gleja je bilo povsem usklajeno z Jovanovićevim gledališkim eksperimentom, bilo je kot pravi laboratorij grafičnega oblikovanja. Vsaka sezona je imela svojo podobo, svoj princip. Za leto 1971 je izbral plakat zloženko/gledališki list, a tisto, kar je zbodlo v oči, je bil osnovni likovni element – dojka, postavljena v raster, ki je vabila in izzivala gledalčev pogled.

Več v članku ob 70. obletnici Matjaža Vipotnika