Do pravic žensk s kalašnikovko?

»Teatralni talk show« Kako ostanem lepa in svobodna, ogledali smo si ga minulo soboto v Klubu Cankarjevega doma, je premišljen, dramaturško inovativen, tudi samoironičen, predvsem pa duhovit prikaz formiranja (temeljev) zahodne patriarhalne družbe, ki s subtilnim in manj subtilnim vsiljevanjem vzorcev vedenja in mišljenja žensk še vedno onemogoča njihovo emancipacijo. Ta ne zajema samo boja žensk za enakopravno vlogo v različnih sferah družbe, ampak tudi novo individualno afirmacijo žensk v zasebni sferi. V tem boju pa je treba, kot pravi strokovna sodelavka predstave Deja Crnović, preoblikovati institucije in politike, katerih bistvo je neenakost: »Svoboda posameznice tako ni stvar osebne osvoboditve, ki jo bomo dosegle s priročniki za samopomoč, ampak stvar kolektivne akcije in prizadevanj.« Dramaturginja Eva Kraševec k temu dodaja, da je »potrebna emancipacija slehernega posameznika v skupnosti in opolnomočenje posameznika ne glede na spol, družbeni razred ali raso, saj bomo le tako uresničili vizijo enakopravnosti in enakih možnosti«.

Danes, ko povsod po Evropi poteka konservativna revolucija – ton ji daje rimskokatoliška cerkev s svojo vizijo »žensk za štedilnikom«, katerih primarni smoter je rojevanje otrok –, so v socializmu že izborjene pravice znova na udaru. Zato je razumljivo, da mora novinarka Borka v predstavi Kako ostanem lepa in svobodna najprej ugrabiti javni prostor. Ugrabi ga fizično. Pred studiem namesti bombe, varuje ga s kalašnikovko v rokah. Le tako lahko pove svojo zgodbo, kako že 2556 let dela oddaje »v upanju, da bi širšemu občinstvu odprla oči in bi spregledalo, v kakšnem patriarhalnem svetu živimo. V svetu, kjer se sistematično izkorišča polovica človeštva.« Navaja niz pomembnih žensk iz zgodovine, s katerimi ni imela priložnosti napraviti intervjuja, saj jih je lahko delala le z moškimi, tudi tistimi, ki so s svojimi tezami o prevladi moških osmislili današnjo patriarhalno družbo. V pogovorih, ogledali smo si video izseke, jih izziva z vprašanji.

Pred 2556 leti naj bi se bila z Aristotelom, upodobil ga je režiser Jernej Lorenci, pogovarjala le o sajenju oljk, kmalu pa je – navkljub medklicem iz režije – pogovor zasukala tako, da ji je filozof razodel svoje teze o tem, zakaj je »moški po naravi superioren« ženski in da so ženske namenjene temu, »da nam dajo zakonske otroke in so zveste varuhinje domačega ognjišča«. Borka z videi občinstvu pokaže priprave na Čajanko z Borko, oddajo o filozofskih trendih, ki po uredniških intervencijah postane oddaja o modnih trendih Slaščica z Borello. Borka tudi kot Borella izpelje subverzijo in omogoči francoski filozofinji Simone de Beauvoire, upodobila jo je prvakinja Drame Silva Čušin, izreči klasično feministično tezo, da se »ženska ne rodi, ampak to postane«.

Intervjuvala je tudi utemeljitelje patriarhalne družbe na Slovenskem – Antona Slomška in Janeza Vajkarda Valvazorja, oba je upodobil Jurij Zrnec.

Gostobeseden je bil zlasti Valvasor, ki ji je pojasnjeval svoje teze o nastanku in hudodelstvih čarovnic. O njih beremo v njegovi Slavi vojvodine Kranjske. Tudi to, da čarovnice prepoznamo po tem, da »se vidijo kot leteče drobne lučce. To so ženske, ki sodelujejo s hudičem in ki navadno nimajo otrok.« Črna statistika o današnjem položaju žensk v Sloveniji je v predstavi podana duhovito. Borka kot lepa voditeljica loto oddaje navaja podatke, da ženske na dan opravijo sto minut več gospodinjskega dela kot moški, imajo za pet odstotkov nižjo bruto plačo v primerjavi z moškimi, vsaka tretja ženska v EU izkusi spolno ali fizično nasilje, vsako deseto žensko v Sloveniji posili intimni partner, polovico odstotkov umorov žensk zagrešili njihovi zdajšnji ali nekdanji partnerji.

Poleg omenjene teze filozofinje Beauvoirove avtorice predstavijo tudi Freudovo teorijo o »kastracijskem kompleksu« in Marxovo teorijo presežne vrednosti, ki ne upošteva neplačanega dela žensk, nato pa (spravno) zaključijo s Platonovo vizijo bitja, v katerem sta bila nekoč združena oba spola, po njuni ločitvi pa poteka večno iskanje sorodne duše, kar je v sozvočju z naravo stvarstva, saj vse teži k življenju in ljubezni, kjer ni »več nasilnega in žalostnega brezna izkoriščanja«.

Predstavo hitrega tempa, naglih preskokov in nizanja tez iz nabora študij spola, skupaj s problematiziranjem položaja feministke v sodobni družbi, spretno in prepričljivo povezujeta igralki Tina Vrbnjak v vlogi novinarke Borke in Maja Sever v vlogi njene pomočnice Magde. Pesmi je uglasbil Laren Polič Zdravič. Med njimi je tudi potencialni hit Ovo nije ljubav, feministična parodija, ki govori o tem, da v družbi, kjer je neenakost med spoloma konstanta, tudi ljubezen ne more cveteti. 

Gledališka predstava: Kako ostanem lepa in svobodna
Avtorice: Začasni kolektiv KOLS
Kje: Klub Cankarjevega doma, Ljubljana
Kdaj: 12. november 2016