Hudičev dokaz

Lani so tožilstva prejela 1349 novih ovadb zaradi kaznivih dejanj, pri katerih so bile kršene pravice delavcev in ranljivih skupin ljudi. To je za petino več kot leta 2014. Delo tožilcev pri teh zadevah je naporno, saj velikega deleža ovadb ne vloži policija, ampak delavci, ti pa to storijo manj natančno. Pogosto se izkaže, da je obseg kršitev še veliko večji, kot so navajali delavci.

Kljub temu so tožilci vse uspešnejši. Lani so zavrgli 687 ovadb in pripravili 542 obtožnih predlogov ter prejeli 334 obsodilnih sodb. Čeprav so vsi ti podatki boljši kot v prejšnjih letih in kažejo na uspešnejši pregon kršiteljev delavskih pravic, marsikdo še vedno ni zadovoljen. »Delamo in vlagamo ovadbe, a so številne zavržene,« je spomladi povedala glavna delovna inšpektorica Nataša Trček, »pogosto smo presenečeni, ko tožilstvo ne vidi povezave med podjetji oziroma ni podan naklep.« Pri kršitvi delavskih pravic je ključno, da tožilstvo dokaže, da je storilec »zavestno« deloval v nasprotju s predpisi. Kot je pred leti razložilo vrhovno sodišče, gre za kaznivo dejanje, če je imel delodajalec možnost ravnanja v skladu s predpisi. Če te možnosti zaradi slabega finančnega položaja ali drugih okoliščin nima, neizplačevanje plač, regresa ali prispevkov ni kaznivo dejanje.

To je nelogično, je spomladi letos pojasnila pravnica Ana Jakopič: »Dejansko gre za ‘probatio diabolica’ ali hudičev dokaz, torej nekaj, kar je tako rekoč nemogoče dokazati.« Če kdo ukrade hrano, je kaznovan ne glede na to, ali je imel denar ali ne, je navedla za primerjavo.

Sodelavci društva Svetovalnica za migrante so pred kratkim ob podpori sindikatov predlagali spremembo kazenskega zakonika. Iz dveh členov, ki se nanašata na kršitev delavskih pravic, bi črtali besedo zavestno. Tako naj bi bilo naklep laže dokazati oziroma bi obstajal tudi, ko »se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane posledica, pa je privolil, da posledica nastane«.

S predlogom je Svetovalnica za migrante prepričala ministrstvo za pravosodje, saj so tudi tam »zaznali pomanjkljivosti pri pregonu storilcev kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost«, kot so sporočili iz njihove službe za odnose z javnostmi. Pričakujejo, da bodo spremembe zakona, ki jih pripravljajo, sprejete do konca leta.

Predstavnik društva Svetovalnica za migrante Goran Lukić je dejal, da bi lahko predlog podprli tudi delodajalci, in sicer kot ukrep proti nelojalni konkurenci. »Ne želimo na splošno kriminalizirati delodajalcev,« je poudaril na ponedeljkovi novinarski konferenci. Kot pojasnjujejo sindikalisti, sedanja opredelitev naklepa ne zajame številnih primerov, kjer se je delodajalec na različne kreativne načine izogibal izpolnitvi obveznosti do delavca oziroma je dal prednost drugim stroškom za tekoče poslovanje.

Vendar so pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) zadržani. »Vprašanje je, kaj bi se z vidika zakonodajalca želelo s spremembo doseči, kakšne so posledice kriminalizacije nekaterih ravnanj in seveda učinkovitost kazenskih sankcij pri preganjanju teh,« pravi namestnik direktorja pravne službe zbornice Igor Knez.