16. 11. 2016 | Kultura
Grenko-sladke skice o ljubezni
© Damjan Švarc
V Stari dvorani SNG Maribor bodo 18. novembra ob 20.00 premierno uprizorili dramo Ponovna združitev dveh Korej, francoskega igralca, dramatika in režiserja Joëla Pommerata v režiji Andreja Jusa, ki skozi dvajset grenko-sladkih skic izriše zemljevid človeških odnosov. Joël Pommerat sodi med najpomembnejše sodobne francoske dramatike, najpogosteje pa je opredeljen z oznako avtor-režiser, saj je njegovo dramsko ali točneje gledališko pisanje neločljivo povezano z režijsko izvedbo, pisanje namreč nastaja sočasno z režijo.
V drami Ponovna združitev dveh Korej (2013) nas avtor sooča z ljubeznijo kot gonilno silo dramskega dogajanja skozi različne bolj ali manj zapletene situacije v vsakdanjem življenju. S tesnobno občutljivostjo in s silovitostjo govori o ljubezni, bližini in oddaljenosti, o pomanjkanju komunikacij med ljudmi, nesporazumih, gluhih dialogih in lažeh, o ljudeh, ki čepijo vsak na svoji strani meje … Zgodbe so hkrati intimne in spektakularne, so variacije na temo ljubezni, te temeljne življenjske izkušnje vsakega posameznika, ki jo delimo prav vsi, pa četudi gre pri tem samo za njeno odsotnost. V zbirki miniaturnih dramskih zgodb se srečajo ljudje, ki se ljubijo ali so se ljubili ali zdaj ljubijo koga drugega ali nikoli niso nehali ljubiti. Bo komu uspelo stopiti v tranzitno ozemlje, prestopiti nesmiselne meje in tvegati korak proti "nevarni" združitvi dveh Korej?
"Pommerat izraža svoje videnje ljubezni v banalnostih vsakdana, kjer praviloma ne najdemo velikih pesniških besed ali filozofskih razglabljanj, lahko pa ljubezen občutimo kot močno prvinsko čustvo, ki nas povezuje z avtentičnostjo naše biti, kar nas dela srečne in izpolnjene, ali pa nesrečne in izgubljene, če v našem življenju ni ljubezni. Tu in tam kateremu od Pommeratovih likov uspe (ali je uspelo) doživeti avtentičnost biti, torej izvorno stanje ljubezni, vendar so zmožnost (po)doživljanja tega stanja izgubili, zato ga nenehno iščejo, ne da bi ga znali opredeliti. Ljubezen, kakor jo na splošno predstavlja Joël Pommerat, je v prvi vrsti "egovski projekt;" dramski liki so osredotočeni predvsem nase, na to, kaj kot osebe čutijo oziroma kako prisotnost ali odsotnost ljubezni doživljajo. Kadar je ljubezen "egovski projekt," vsako njeno uresničenje prej ko slej privede do razočaranja in nezadovoljstva," pravi dramaturg Vili Ravnjak.
"Vrsta zgodb o različnih oblikah ljubezni (zaljubljenosti, navezanosti ...) dopušča možnost vzpostavitve stika s sprejemniki, ki imajo v ljubezni različne izkušnje. Tematizacija se ne omeji na heteroseksualne pare in sploh ne na izključno zakonska razmerja; ljubezen je zajeta denimo tudi na področju prijateljstva ali delovnega razmerja. V živeto sedanjost se lahko prikrade iz odmaknjene preteklosti, iz neke druge stvarnosti; vrne se, da bi pokazala na resnična občutja. Pommerat v svojih delih pogosto prepleta resnično in imaginarno, sanjsko; pri njem sobivata vsakdanje in nenavadno. V Ponovni združitvi dveh Korej izmišljeni svetovi povzročijo trk z resničnim, nezavedne želje se pojavijo, da bi odprle prostor intimnim preizpraševanjem, preteklost preizkuša sedanjost. V situacijah je prikazana bolečina, težkost, celo krutost življenja; do udarca včasih pride ob melodiji, ki slika skrajno nasprotno vzdušje. Na drugi ravni ima vnos absurdnega v igro potencial vzbujanja smeha; ob prisotnosti komičnih elementov pa pridobi prikaz ljubezenskih preizkušenj mestoma skorajda lahkoten značaj. Tako ne čudi izjava ene izmed oseb, ki ima nenadoma občutek, da se je znašla v telenoveli," je za gledališki list zapisala Ana Perne.
V predstavi nastopajo: Eva Kraš, Mirjana Šajinović, Ana Urbanc, Irena Varga, Maša Žilavec, Ivica Knez, Bojan Maroševič, Nejc Ropret, Matija Stipanič in Vladimir Vlaškalić. Besedilo je prevedla Suzana Koncut, dramaturg je bil Vili Ravnjak, scenografka Urša Vidic, kostumografka Sara Smrajc Žnidarčič, lektorica Metka Damjan, skladatelj Branko Rožman, oblikovanje videa IZLAND in oblikovalec svetlobe Pascal Mérat, besedilo songa pa je prispeval Milan Jesih.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.