Radian: On Dark Silent Off

+ + + +

Mešanica sodobne improvizacije, sodobne elektronike, ambientalnih in pogosto ekstremno eksperimentalnih glasbenih izletov, prežetih s postrockovsko izraznostjo, ki jih dunajski trio Radian precej uspešno izvaja več kot dvajset let, je že od začetkov znana slovenskim ljubiteljem improviziranih in eksperimentalnih godb, saj je trio večkrat gostoval na različnih slovenskih koncertnih odrih.

Radian je nekakšno »ogrodje« močne improvizatorske scene, ki se je na prelomu tisočletja pojavila v avstrijski prestolnici in je do današnjega dne predstavila lepo število sodelovanj vrhunskih glasbenikov s sodobne improvizatorske scene iz Avstrije, pa tudi z drugih koncev sveta.

Ker se je zasedba že na začetku delovanja spogledovala s takrat ne tako starim terminom Simona Reynoldsa, natančneje postrockom, jo je v varstvo kmalu vzela znana ameriška založba Thrill Jockey, specializirana za takšne žanre.

Tako je leta 2002 že drugi album tria Rec.Extern izšel pri tej založbi. Zaradi slovesa, ki si ga je skupina ustvarila na številnih evropskih nastopih, na katerih je sodelovala z marsikaterim legendarnim improvizatorskim in postorockovskim izvajalcem, denimo tudi s Tortoise, ne preseneča, da je omenjeni album produciral prav John McEntire.

Elektroakustična mešanica, zasnovana na šumih, vsakdanjih zvokih, mogočnih minimalističnih, pogosto dubovskih basih in mnogoterih eksperimentalnih ritmih ter skrajnih zvočnih intervencijah, je trio vse do danes utrdila na položaju, ki si ga je pridobil že na začetku.

Po plošči Chimeric (2009) je skupino zapustil prvotni kitarist Stefan Nemeth in zajadral v solistične vode, kmalu zatem pa je ustanovil lastni zasedbi Lokai in Innode.

O triu Radian se od takrat ni veliko slišalo, dokler se ni pojavil s ploščkom Radian Versus Howe Gebb (2014), na katerem je Nemethovo mesto zasedel Martin Siewert, stari znanec zasedbe, ki z bobnarjem Martinom Brandlmayrom že sodeluje v akustičnem triu Trapist.

On Dark Silent Off je torej peti uradni album dunajskega tria, tokrat z novim kitaristom, kar nekoliko spremeni zvočno sliko celotnega albuma. Naslovni komad, ki je bil pravzaprav narejen kot podlaga za črno-beli kolaž najdenega posnetka horrorja Outer Space avstrijskega filmarja Petra Tscherkasskyja, ohranja razpoloženje samega filmskega posnetka.

In čeprav se je na zadnjem albumu ohranila prepoznavnost ustvarjalnega procesa tria, ki z različnimi intervencijami, eksperimenti in nenavadnimi zvočnimi posegi gradi zvočna popotovanja, se Radian tokrat pojavi z veliko opaznejšim groovom, nekakšnim novim organskim gradbenim elementom svojega glasbenega raziskovanja, ki ga predstavi v veliko neposrednejši in bolj materialni inačici, kar bi utegnilo zanimati tudi nove generacije poslušalcev takšne glasbe. Sveže.