Čudežni svet Delphine Vaute

Pri Zavodu za literarno založništvo in druge svobode VigeVageKnjige je nedavno izšel grafični roman ali risoman Yvonne, otrok dvorec (Yvonne, l’enfant chateau, 2014) francoske umetnice Delphine Vaute. Gre za prav posebno knjigo, ki nas z besedo in podobo vodi v svet med otroštvom in adolescenco.

Delphine Vaute je rada risala že v otroštvu, a takrat je upodabljala le konje. Kariera je ni zanimala, kljub temu se je vpisala na Akademijo likovnih umetnosti v Nantesu, kjer je svoja dela prvič javno pokazala pred 15 leti. Od takrat živi in ustvarja v tem francoskem mestu, kjer je življenje za umetnika prijetno, umetniška scena je živahna, saj je mesto mirno, Pariz z galeristi in bogatim umetniškim življenjem pa je oddaljen le dve uri z vlakom. Pred Yvonne je Vautova izdala že druge romane v slikah, a Margot (2013), Follow (2012), Le nouveau Nez (2010) in Chimère (2009) ostajajo le v francoskem jeziku.

Yvonne, otrok dvorec je slikanica za odrasle prav posebne vrste. Namenjena je vsem tistim, ki v sebi še čutijo v odraslost prebujajoče se bitje, spomni nas na trenutke, ko smo se iz sveta domišljije prebujali v odrasli svet erotike in telesnosti. Naslovna junakinja Yvonne prebiva v svetu, kjer kultura še ni preplavila nature in se človeško telo prepleta z rastlinskim in živalskim, kjer je svet še nediferenciran, kjer je Yvonne lahko hkrati tudi roža ali žival.

Risoroman je poln navidezno izrojenih bitij, a so narisana tako poetično, srhljivo in ljubeče, da se z lahkoto potopimo v njihov svet. Yvonne je nekakšna Alica v čudežni deželi, toda njen svet ni čudežna dežela, ampak včasih grozljiva, vsekakor pa veličastna narava. Njen oče je v pripovedi medved. Je mehak, vendar divji, in Yvonne ima tako rad, da jo s svojo ljubeznijo rani.

Avtorica risoromana Delphine Vaute se je med nedavnim obiskom Ljubljane izkazala za poosebljeno Yvonne. Med kratkim srečanjem je tudi sama izrekla, da riše svoj domišljijski svet, ki se je izoblikoval med otroštvom ob bregovih reke Loire, ki ga je preživljala na stari kmetiji. Odraščala je v velikanskem vrtu, kjer si je v golobnjaku uredila zatočišče. Z bratom sta vzgajala ponija in prav nič ji ni bilo do tega, da bi se pridružila vrtčevskemu rajanju. Raje je z babico skrbela za zajce in kokoši, ji sledila na polja in poslušala njene starodavne zgodbe.

Na tej podlagi je nastala Yvonne in nastajajo tudi druga umetničina dela. Navdihujejo jo podobe iz prirodoslovnih muzejev, entomološke skice ter morbidni svet ameriškega fotografa Joel-Petra Witkina.

Tudi doma v Nantesu se obdaja s cvetlicami in naravo, saj ji ta še vedno pomeni zatočišče. Čeprav ustvarja v številnih medijih – riše na platno, porcelan, kovino in papir –, je risanje temeljno sredstvo njenega izražanja. Jasno črto ima rada, ker je neposredna in prodorna. Yvonne je ustvarjala vrsto let. Ko je bila knjiga končana, se je odpravila na lov za založnikom in se povezala s hišo Vide Cocagne, ki izdaja neodvisne stripovske albume. Ta odtlej skrbi za knjižno plat njene dejavnosti.

Ne preseneča, da je slovenski prevod njenega risoromana izšel prav pri zavodu VigeVageKnjige, saj ta izdaji grafičnih romanov posveča posebno pozornost. Te dni so izdali denimo težko pričakovani prevod risoromana angleške avtorice Kate Evans Rdeča Rosa, ki s sliko in besedo pripoveduje zgodbo o revolucionarki Rosi Luxemburg.