29. 11. 2016 | Kultura
Kako je "antiknjiga", parodija na slovenske klasike, postala knjiga leta
Nagrada Knjiga leta 2016 gre Boštjanu Gorencu – Pižami in njegovim SLOLvenskim klasikom 1
© Uroš Abram
Ne samo odlično prodajano, sedaj tudi nagrajeno knjigo Slolvenski klasiki 1 novopečenega avtorja, sicer pa znanega prevajalca in stand-up komika Boštjana Gorenca – Pižame, ob podrobnejšem pregledu zaznamuje »večopravilnost«. Parodična predelava izbranih klasičnih del je predvsem zabavna, a kot pravi avtor je knjiga obenem ogledalo nam samim in naših navadam na spletu, ima pa tudi didaktično vrednost, kot pripomoček za učenje književnosti se že uporablja v nekaterih osnovnih in srednjih šolah.
Ob zaključku 32. edicije Slovenskega knjižnega sejma je kot Knjiga leta 2016 slavil Gorenčev prvenec Slolvenski klasiki 1 – eksperimentalno berilo po kurikulumu književnosti za osnovne in srednje šole. Nagrada, ki upošteva kriterija strokovnosti in priljubljenosti, avtorju pomeni prav to – potrditev odličnosti in odobravanje občinstva; a vendar globoko razmišljujočo razlago nagrade, ki delo označi kot »antiknjigo, ob kateri se zastavlja vprašanje, ali postaja take vrste branje tudi naša prihodnost,« hitro zavrne. »To seveda ni prihodnost literature, gre pač za specifičen eksperiment, ki poteka na dveh ravneh. Prvi je izrazito parodiranje nekaterih znanih literarnih del, pisateljev in celotne 'fame', ki se vrti okoli njih, drugi pa je nastavljanje satiričnega ogledala naši družbi, saj se literarni liki na spletu obnašajo točno tako kot mi – ne znajo se obnašati.«
Slolvenski klasiki 1, knjiga o literaturi, je torej prav tako, kot vsako izmed del, ki ga Pižama predela v statuse, objave, tvite in podobne kratkometražne internetne zapise, knjiga o nas samih in o tem kakšni smo na družbenih omrežjih, kjer praviloma pravila ne veljajo.
To pa še ni vse, Gorenčevo delo svoje mesto utrjuje tudi v osnovnih in srednjih šolah, kjer sedaj učitelji in učiteljice učne ure namenjene povečini odtujenim slovenskim klasikom in njihovim delom popestrijo s kakšno izmed domiselnih predelav iz Slolvenskih klasikov 1. Breme obnov domačih branj je morda, tako Boštjan Gorenc, sedaj manj na plečih ljubečih staršev, spletna stran dijaski.net pa dan pred oddajo ni preobremenjena. »Učence in učenke se da na njim bližji način, pripraviti do tega da delajo, da poglobljeno berejo izvirno besedilo, v njem iščejo teme in motive,« pravi Pižama.
Knjiga, ki je praktično nastala iz šale – razvila se je iz Gorenčeve predelave Povodnega moža na rojstnodnevno obletnico Franceta Prešerna pred slabimi tremi leti – je sedaj kot za šalo prevzela več možnih vlog – prodajna uspešnica, okitena z nagrado, pa še reformni učni pripomoček, ki rešuje desetletja dolge muke učiteljev, za povrh pa še zrcalo početju naših spletnih avatarjev, morda tudi nam samim. Knjiga je očitno kar spočetka zlila z ostalo slovensko literaturo, da so jo v komentarju ob nagradi, pa posledično tudi v nekaj medijih, poimenovali kar v »Slovenski klasiki 1«. Pa takšna zamenjava pomeni, da bi vseeno morali vsaj malo premisliti tisto začetno vprašanje o prihodnosti našega branja? Brez skrbi, Pižama pravi, da je na novinarska retorična vprašanja odgovor navadno »ne«.
Še več o knjigi Slolvenski klasiki 1 preberite v prispevku Eve Košak Spletke iz slovenske književnosti.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.