Dajte že oglase!

Domača televizijska serija je vsakič znova razlog za vznemirjenje, saj človek nikoli ne ve, ali bo morda tokrat, vendarle, končno, nastalo nekaj, kar bo gledljivo in primerljivo s svetovno produkcijo. Mogoče smo na to pomislili ob Življenjih Tomaža Kajzerja ali pa ob seriji Na terapiji, ampak vsakdan nam kaže, da je kakovostna slovenska televizijska serija skoraj tako redek pojav kot dobro besedilo Igorja Pirkoviča.

Pa da ne bo pomote, ob napovedi nove nadaljevanke Romana Končarja nismo niti za sekundo pomislili, da bi dobili kakšen presežek, in po ogledu nekaj delov Princa na belem konju so bila vsa naša najnižja pričakovanja izpolnjena. Serija je samo slaba. Razen Roka Viharja v jahalnih hlačah. Tisto je bilo lepo. Res lepo. In navadili smo se tudi kakovostne povprečnosti Usodnega vina in Ene žlahtne štorije, ki pričata o tem, da si vsak pravi Slovenec želi vinograda in traktorja, pa da bi vsaj enega otroka poslal v Ljubljano za toliko časa, da izgubi primorski/briški naglas.

A ker na Hrvaškem ob nedeljah ravno predvajajo eno najboljših hrvaških serij vseh časov, Časopis (Novine), smo za trenutek pomislili, da bi tudi kombinacija Jonasa Žnidaršiča in Vincija Vogua Anžlovarja lahko pomenila vsaj majhen korak naprej, konec koncev je Jonas avtor ne tako slabih Prepisanih, Anžlovar pa naj bi bil spet v formi. In ker so nam že obljubljali serijo o umazanem ozadju dnevnih novic, Jonas pa je v prvem delu že oblekel duhovniško uniformo, smo si mislili: o, pa da vidimo, kdo je Rodetov sin.

A smo se, vsaj sodeč po prvih dveh delih, spet prehitro veselili. Kaj, zaboga, se dogaja v seriji Več po oglasih, ne vemo, polovice prvega dela nismo slišali zaradi slabega zvoka, v drugem delu pa je Peter Musevski dobil podnapise, ki so nas prepričali le o tem, kar smo v prvem delu slutili: on ne govori bosansko, on samo govori slovensko z bosanskim naglasom. Verjetno je neka fora.

Podobnih neumnosti je v seriji kar nekaj. Klara, ki jo igra Saša Pavlin Stošić, na primer okoli paradira z lasuljo in je za leto 2016 neverjetno klišejski ženski lik, katere glavna funkcija je, da zapeljuje moške, medtem ko se ti ukvarjajo s poslom. Primož Bezjak, ki je morda glavni junak (morda pa tudi ne, ker, kot rečeno, nimamo pojma, kaj se dogaja), je sicer s svojim luzerskim življenjem edini vsaj malo zabaven lik, Dario Varga pa je poslovnež, ki je verjetno tudi mafijec, ker kdaj je že Dario Varga igral poštenjaka?

Ko se nam že za trenutek zdi, da smo osvojili glavne like, se v seriji pojavita Jernej Šugman v vlogi hišnika (ker v šoli ravno niso potrebovali vratarja) in Ksenija Mišič v vlogi ravnateljice, ki pijana hišniku razlaga, da so nekoč z družbo hodili v Šestico, zdaj pa v Dramo na premiere, kjer imajo res dober šampanjec (Opero si imela v mislih, Opero!). Kam v to konstelacijo dati cerkev, Avstrijce in poučevanje šaha, ne vemo, želimo si le, da bi se ta serija končno nekam zapeljala in da ne bi bil njen edini presežek ta, da je boljša od Končarjeve.