Pasti Trumpovega 1000 milijard dolarjev vrednega načrta investicij v infrastrukturo

Nov predsednik ZDA Donald Trump je že v svojem prvem govoru po izvolitvi napovedal, da bo s 1000 milijard dolarjev vrednim investicijskim načrtom obnovil avtoceste, mostove, predore, letališča, šole, bolnišnice. Tako bo z ameriškim jeklom in delavci zagotovil ponoven razcvet ameriškega gospodarstva in vrnitev dobro plačanih delovnih mest v ZDA. Eno od ključnih vprašanj pri tem projektu pa je, kje bo zanj dobil denar.

Nekdanji investicijski bankir in investitor hedge sklada Steven Mnuchin, sicer kandidat za finančnega ministra, je novembra izjavil, da bodo preučili vse, tudi možnost za izdajo 50- in 100-letnih obveznic, s katerimi se zadolžujejo ZDA. Tako bi izkoristili sedanje nenavadno nizke obrestne mere. Tako tudi Trumpov glavni strateg Bele hiše Steve Bannon, ki je novembra dejal, da bodo uporabili vse, kar bo delovalo. »Metali bomo v zid in videli, kaj se bo prijelo,« je pojasnil.

Po njegovih besedah bodo vzpostavili popolnoma novo politično gibanje, vse bo povezano z delovnimi mesti. Bannon namerava biti tisti, ki si bo prizadeval za izvedbo 1000 milijard dolarjev vrednega načrta vlaganj v infrastrukturo. Sedaj, ko so povsod po svetu obrestne mere negativne, je po njegovih besedah izjemna priložnost za prenovo vsega. Ta načrt bo bolj vznemirljiv kot tisti v 30. letih prejšnjega stoletja, pa tudi bolj kot revolucija predsednika Ronalda Reagana v 80. letih prejšnjega stoletja.

Publicistka Ellen Brown navaja, da sta Trumpova svetovalca za gospodarstvo Wilbur Ross (sedaj kandidat za trgovinskega ministra) in Peter Navarro oktobra predlagala, da bi ga financirali z odbitki davka zasebnim investitorjem, ki bi si sposojali sredstva na trgih obveznic. Predlagala sta tudi ustanovitev infrastrukturne banke za izvedbo zasebnih naložb. Oba predloga temeljita na javno-zasebnem partnerstvu, ki pa bi po opozorilih Michelle Chen v The Nation bolj koristilo zasebnim kot javnemu interesu.

Zveza sindikatov Public Services International v poročilu Zakaj javno-zasebna partnerstva ne delujejo, ugotavlja, da so takšna partnerstva samo druga oblika zadolževanja države, ki v bilanci ni vidno in zato zanj ne veljajo omejitve. Izkušnje v zadnjih 15-ih letih kažejo, da je javno-zasebno partnerstvo drag in neučinkovit način financiranja infrastrukture ter odtegovanja izdatkov države od drugih javnih storitev. Ta partnerstva prikrivajo javno zadolževanje, hkrati pa z dolgoročnimi državnimi jamstvi zasebnim družbam zagotavljajo dobičke.

Infrastrukturna banka je ideja, ki jo je podpirala Trumpova protikandidatka v predsedniški tekmi demokratka Hillary Clinton. Čeprav jo je Trump v predvolilni kampanji ostro kritiziral, sedaj, kakor pravi Steven Mnuchin, razmišlja, da bi jo uporabil.

Za infrastrukturne banke mora začetni kapital zagotoviti država, potem se lahko povežejo z zasebnimi investitorji. Če bi vlada zanjo zagotovila 25 milijard dolarjev, bi za financiranje projektov iz Trumpovega načrta lahko zagotovila 250 milijard dolarjev.

Bloomberg View opozarja, da so pokojninski skladi, hedge skladi in drugi zasebni financerji pripravljeni podpreti le projekte, ki jim zagotavljajo privlačne in stabilne prihodke za pokrivanje stroškov obratovanja, obresti za kredite ter dividende za poplačilo svoje investicije. Necestninske ceste, čistilne naprave, železniške postaje in šole prinašajo malo ali nič zaslužka, enako velja za redno vzdrževanje. Neglamurozni projekti, kot je čiščenje pitne vode, za zasebne investitorje niso zanimivi. Poleg tega pa podjetja, ki so vključena v že načrtovane infrastrukturne projekte, iščejo bančno financiranje, zato niso pripravljena na nove izdatke oziroma najeti dodatne kredite.

Bloomberg View nadalje opozarja, da je problem lahko tudi izbira projektov. Če Trump noče, da bi o njih odločali birokrati iz Washingtona ali politiki, se postavlja vprašanje, kdo jih bo izbral. To je lahko neodvisna skupina pod nadzorom upravnega odbora. Toda kakšna bo odločitev, če bo hedge sklad zahteval podporo za luksuzni kazino za premožne – to bi bil projekt z nizkim tveganjem in zagotovitvijo potrebnega toka prihodkov. Poleg tega za ta projekt, ker ne bi bil tvegan, ne bi bilo problem dobiti denarja na trgu. Kakšen bi bil njegov javni interes, razen zagotovitve delovnih mest za zaposlene v gradbenih podjetjih, seveda ostaja vprašanje, enako je tudi s tem, kako se bo infrastrukturna banka izognila vplivu politike, pa pritisku Trumpovih prijateljev iz nepremičninskih poslov.

Eden od virov za financiranje Trumpovega načrta bi lahko bilo znižanje davka na dobiček podjetij, s katero bi domov privabili dobičke, ki jih podjetja zdaj prikazujejo v tujih državah z nižjim davkom. Toda s to reformo bi v proračun nateklo le 250 milijard dolarjev. Nekateri kongresniki iz republikanske stranke, ki obvladuje kongres, so že napovedali, da bi ta denar namenili za zapolnitev luknje zaradi znižanja davkov, ne pa za zvezne projekte.

Javno-zasebna partnerstva so videti praktična rešitev za izvedbo velikih projektov, zaključuje Bloomberg View. Toda Trumpov infrastrukturni načrt je enako vabilo za goljufije in zlorabe, kot je bil načrt, ki ga je zagovarjala Hillary Clinton.

Preberite še:

• Alt-right, piše Marcel Štefančič jr.
• Trump napoveduje poslabšanje odnosov s Kubo
• Trump napovedal takojšnjo deportacijo do treh milijonov nezakonitih priseljencev
• To se pri nas ne more zgoditi!, piše Marcel Štefančič jr.
• Dan, zapisan sramoti, piše Marcel Štefančič jr.
• Med dvema smrtma, piše Marcel Štefančič jr.
• Abnormalno je normalno, piše Marcel Štefančič jr.