Čustva kot spektakel

Oddaja Dan najlepših sanj je domača različica oddaj z Rudijem Carrellom, le da v njej želje uresničuje Peter Poles, ki se je v svoji karieri iz naključnega voditelja Videospotnic prelevil v voditelja, ki bi po logiki stvari moral kmalu začeti nositi suknjiče pastelnih barv. Ta teden se je zaključila tretja sezona oddaje, v kateri ljudje v zameno za uresničitev svoje ali želje drugih na televiziji razkrivajo svoje življenjske zgodbe in čustva. In medtem ko je lahko čisto simpatično gledati, kako se navijačici uresniči želja in za nagrado dobi dan druženja z nogometaši NK Maribor, ali pa ko skupina gledalk izve, da bo spoznala gorskega zdravnika, se oddaja pogosto sprehaja po meji okusnega, ko svoje goste, pogosto tudi otroke, z razkrivanjem travmatičnih dogodkov iz preteklosti spravlja v jok.

Glavno gonilo oddaje so čustva, popolna intimizacija diskurza in glasba, ki se vklopi vsakič, ko bi tarča, kot rečejo ljudem, ki jim izpolnijo želje, morala povedati nekaj pretresljivo osebnega in tragičnega. V studiu, ki je videti kot poročna dvorana ali pa vizija predšolskega otroka o tem, kakšna so videti nebesa, vsi jokajo kot dež in občasno se zdi, da ima Poles, če slučajno ne zajokajo, na zalogi še kakšno iztočnico, ki jih bo pahnila čez rob. Po treh sezonah te oddaje tako ni čudno, da se je osebnoizpovedni slog naselil tudi v druge oddaje POP TV, četudi te govorijo o podjetništvu.

In medtem ko so imele tarče v zadnji oddaji sezone razmeroma žurerske želje – ena si je želela postati stevardesa, druga je želela spoznati Božička v Laplandiji, tretja je želela zaplesati s profesionalnim plesalcem, je bila predzadnja oddaja že skoraj tragična. V njej si je eden od gostov zaželel, da bi si njegov oče, ki ima azbestozo, lahko ogledal tekmo med Hajdukom in Dinamom, njegova žena pa shujšala.

Seveda bi marsikdo vzrojil ob takšni želji moža, čeprav so nas prepričevali, da si to žena želi sama, a če nas Dan najlepših sanj nervira zaradi osladnosti in jokavosti, hkrati ponuja precej dober vpogled v želje Slovenk in Slovencev, ki so (vedno bolj) tudi razredno pogojene. Vitka postava je privilegij tistih, ki si lahko privoščijo zdravo hrano in redno telovadbo, zato danes shujšati bolj kot imeti »voljo« pomeni imeti dovolj denarja za vadbo in za manever, ki smo ga videli v oddaji, ko ti trener iz hladilnika in kuhinjske omare zmeče vso »nezdravo hrano«. Vključno z belim kruhom. Tako ne preseneča, da je skrajno simpatično gostjo najbolj razveselila novica, da bo osebnega trenerja lahko obdržala še nekaj mesecev. Upamo, da ji privošči tudi kruh.

S tega vidika je bila podobno srce parajoče gostovanje desetletne hčerke medicinske sestre, ki je Božičku pisala, da si želi kolo. Spredaj belo in zadaj vijolično. Ter roza tigrasto čelado. Ker bo v šoli opravljala izpit za kolo. Kar je prikupno, a hkrati si ne moremo kaj, da se nam ne bi zdelo, da nam je kot družbi spodletelo, ko moramo želje, kakršna je kolo s čelado ali ogled nogometne tekme v Splitu, izpolnjevati v spektakularnih oddajah, ki bi morale biti rezervirane za želje, kot je zmenek z Janom Plestenjakom.