Napačni papež

Smrt nekdanjega dolgoletnega kubanskega voditelja Fidela Castra je bila razlog za praznovanje za številne desničarje in zagovornike kapitalizma. Da je za Castrovo dušo molil papež Frančišek, pa je bila priložnost za nov eksces Bernarda Brščiča, najiskrenejšega slovenskega zagovornika neoliberalizma, ki je bil med zadnjim mandatom Janeza Janše eden od premierovih svetovalcev. V kolumni Kriva vera papeža Frančiška, objavljeni v reviji Reporter, se je ponovno zgražal nad »rdečim papežem«, ki »peha katoliško cerkev v prepad«. Na dolgem seznamu papeževih »nespametnih ravnanj« je posebej poudaril po njegovem »najbolj oduren trenutek«: »Ko je negroidnemu muslimanu umil noge. Umivanje nog muslimanskim klavcem in posiljevalcem je simptom izrojenosti patološkega altruizma in vatikanskega islamoljubja … dialog z muslimani ne more potekati z umivanjem nog, ampak zgolj v islamu razumljivem jeziku. Jeziku sile. Deus vult!«

Pater Branko Cestnik, eden od več vernikov, ki so javno kritizirali Brščičev zapis, ga je na svoji spletni strani označil za »najbolj oduren rasizem«. Kljub temu je najprej zapisal, da se je kolumne razveselil, saj je »Brščič le izpljunil krastačo«. Cestnik je prepričan, da Brščič ni samo jasno in glasno povedal, kar ga je dolgo mučilo, ampak je tudi ubesedil »sintezo trpljenja nekaterih katoličanov pod pastoralo sedanjega papeža«.

Nekdanji Janšev svetovalec še zdaleč ni prvi, ki je izrekel »antikomunistično« kritiko sedanjega papeža. Med bolj pozornost zbujajočimi so bile na primer besede nekdanjega kardinala Franca Rodeta. Ta je že leta 2014 papeževe »precej leve ideološke nazore« odpravil kot značilnost ljudi, ki »veliko govorijo in malo rešijo«. Niti ni bila zadnja kolumna najhujši Brščičev izpad. Konec lanskega leta je med nastopom v velenjski knjižnici, ko je še odločneje pozival k novim križarskim pohodom, papeža označil za »antikrista«, ki se druži s »sodomiti« oziroma »pederasti«.

V resnici najzanimivejši del Brščičevih napadov na Frančiška ni tarnanje, da je papež premalo rasističen in homofobičen. Kot je pojasnil v kolumni, ki jo je za Reporter napisal pred enim letom, papežu najbolj zameri dvom o ustreznosti sodobnega kapitalizma ter zavzemanje za prerazdelitev svetovnega bogastva. Sočutnost ne povzroča težav, trdi Brščič, dokler je samo moralni in ne politični imperativ. Drugače rečeno: narobe je, da oblast zapoveduje solidarnost, saj potem ne more opravljati naloge, ki bi jo morala, to pa je spodbujanje trga kot najboljšega mehanizma za reševanje gospodarskih vprašanj družbe. Ljudje lahko med soljudi razdelijo, kar imajo, pod pogojem, da so si to, kar imajo, pridobili na trgu, v boju za dobiček. Takšno je tudi mnenje slovenske rimskokatoliške cerkve.

Odzivi na Brščičev zadnji zapis kažejo, da se s tem strinja vse manj vernih ljudi. Vse več se jih sprašuje, ali niso krive vere tisti, ki verujejo v »pobožanstveni kapital«, kot se je izrazil Cestnik. »Desničarski kapital je hudo zaskrbljen, ker papež ni pokleknil pred neoliberalizmom,« je še zapisal.