23. 12. 2016 | Mladina 51 | Kultura
Alternativna polnočnica
Ritual ali družbeni eksperiment, za vse, ki si želijo božič in novo leto doživeti v pristnem občutenju »enosti« s sočlovekom
Zgovorni »varuh« templja je trideset udeležencev drugega za drugim spuščal v »kitov trebuh«, v katerem vse postane »eno«.
Pred vhodom v ljubljansko Križevniško cerkev, eno izmed redkih cerkva, ki so odprte za neverske vsebine, sta minuli petek sloneli beli, iz kartona narejeni veliki karikirani človeški figuri. Na pročelju cerkve pa je vanjo vabil plakat z nenavadnim zapisom: »Ti, ki vstopaš v kitov trebuh, pusti za sabo vse dobro in slabo, ker tam je vse-eno.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Kultura
Zgovorni »varuh« templja je trideset udeležencev drugega za drugim spuščal v »kitov trebuh«, v katerem vse postane »eno«.
Pred vhodom v ljubljansko Križevniško cerkev, eno izmed redkih cerkva, ki so odprte za neverske vsebine, sta minuli petek sloneli beli, iz kartona narejeni veliki karikirani človeški figuri. Na pročelju cerkve pa je vanjo vabil plakat z nenavadnim zapisom: »Ti, ki vstopaš v kitov trebuh, pusti za sabo vse dobro in slabo, ker tam je vse-eno.«
Približno 30 nas je čakalo pred vhodom v cerkev, da bi nas drugega za drugim spustil vanjo »varuh« templja. Ob vstopu je vsakega udeleženca sprejel igralec azijskega rodu in ga odpeljal do oltarja, kjer mu je »svečenica« ponudila čaj ali medico. Drugi igralec je obiskovalca odvedel do ležišč, razvrščenih v krogu sredi cerkve, in ga odel s prešito odejo.
Ko so se gledalci razvrstili po ležiščih, se je začel prvi del obreda, ki ga je pripravila zanimiva umetniška skupina Ljud, doma in v tujini znana po interaktivnih predstavah Invazija (roza) vesoljcev in Pocestnica: potovanje v kitov trebuh. Zaslišala se je glasba, temelječa na basovski liniji Thierna Dialle, igralci pa so z nenavadnimi zvoki gledalce skušali popeljati na potovanje v kitov trebuh, simbol podzavesti, medsveta.
Po 20 minutah je eden izmed igralcev, racionalni glas obreda, oznanil, da smo prišli v »medsvet«. Okrog nas so plesali igralci, odeti v nenavadne kostume, v glavnem iz poganskega sveta.
Bili smo na javni vaji za »tradicionalno netradicionalno polnočnico«. Dogodek so ljudovci pripravili skupaj, vsak izmed njih je izdelal svoj lik in ga nato na vajah izoblikoval v interakciji s soigralci, v procesu pa so sodelovali še glasbenika Thierno Diallo in Dana Auguštin, plesalec Ryuzo Fukuhara ter lutkarja Brane Solce in Sanja Fidler. Zamisel za predstavo/obred, nekakšno »alternativno polnočnico«, se jim je porodila zaradi kaotičnih in nevarnih razmerij med vodilnimi verami v svetu, pa tudi zaradi pojava newageevskih gibanj, ki ponujajo ljudem instantna »zdravila« kot rešitev za pomanjkanje duhovnosti v sodobni družbi. Za izhodišče so vzeli knjigo Junak tisočerih obrazov ameriškega preučevalca mitologij Josepha Campbella. Njegove teze so tudi idejna izhodišča Lucasove franšize Vojna zvezd, ljudovci pa so se posvetili predvsem Campbellovemu razumevanju sprememb v mitologiji, duhovnosti in mistiki. Po Campbellu so stara ljudstva (še) imela obrede, ki so osmišljali družbo skozi preplet kozmičnega in posvetnega sveta. Danes ljudje nimajo več (do)končnih odgovorov. Znanost je sicer prevzela vlogo kozmologije, človek je določil družbene zakone, mistično in psihologija pa ostajata »nepokrita«. Od tod anksioznost in težave v sodobnih družbah. Nanje meri predstava ljudovcev v Križevniški cerkvi.
Ko so se igralci razvrstili na ležišča, se je pričel prvi del rituala: potovanje v kitov trebuh, simbol podzavesti, medsveta.
Vida Cerkovnik Bren, umetniška voditeljica Ljuda, pravi, da so duhovno lakoto ljudi v sodobni družbi zaznali med uprizarjanjem predstave, v kateri so ljudovci kot nekakšni ekscentrični menihi na ulicah novačili za novo »vero«. »Presenetil nas je odziv ljudi, saj se jim ’vabila’ niso zdela smešna. Bili so za. Želeli so skupaj dihati, se poenotiti v duhovnosti. Želeli so ritual, da bi z njim znova zgradili skupnost in zasnovali pripadnost,« pravi.
Od tu »tradicionalna netradicionalna polnočnica«. Kitov trebuh, pojasnjuje sogovornica, se v različnih mitologijah enači z vstopom v podzavest, v psihoanalizi pa z vrnitvijo v otroštvo. Vstop vanj je pogojen s trganjem spon, ki jih človeku vsiljuje družba. Tudi zato pred vhodom v templje dva kipa ponazarjata to dvojnost. Cerkev pa je sveti prostor, kjer pustiš dvojnosti za sabo, vstopiš nekam, kjer je vse »eno«. »Je prostor, kjer pustiš za sabo svoj ego in svoje družbene vloge ter se raztopiš.« Tudi zato so ustvarjalci predstave, da bi opozorili, da v kitovem trebuhu vse postane »eno«, v zadnji del umestili igrico z gledalci. Pravijo ji Košček, saj: košček sveče je košček sreče, košček vesolja je košček veselja, košček joka je košček vsega …
Jurij Torkar (levo) je v kostumu »belega kita samoroga« z nenavadnim gruljenjem in dotiki skušal pričarati zakonitosti »medsveta«.
Kot pravi Cerkovnik Brenova, božični čas in prazniki pomagajo odpirati te razpoke v medsvet, v svet, kjer se vloge, zamejene z mejami lastne kože in telesa, pomešajo,skupnost pa se poveže v »eno«. Toda obredi etabliranih cerkva, zlasti rimskokatoliške, ne znajo popolnoma izkoristiti te »enosti«, kajti »polnočnice bi lahko bile bolje narejene. Lepo se začne, obred uvaja lepo zborovsko petje, vendar ni možnosti, da bi človek v cerkvi zares kaj doživel. Dolgčas ti postane. Pridiga zamori. Iz tega se je porodila zamisel o alternativni polnočnici.«
Ljudovci ne skrivajo, da so s predstavo »konkurenca« RKC. S svojo »igro« rituala ponujajo drugačen novoletni prerod. Zanj pa je potrebno potovanje navznoter, vase, kar je mogoče z obredom. »Na potrebujemo več vere v nadnaravna božanstva. Ni treba verjeti v nekaj več. Zadošča vera v človeka.« K obredu vabijo vse, ki hodijo in ne hodijo v cerkev.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.