Sun Ra: Singles

Če še niste našli letošnjega »božičnega albuma«, bo tale zbirka Sun Rajevih singlov idealna izbira. Brez trohice cinizma. Gre za skladbe, ki jih je pokojni jazzovski velikan posnel med letoma 1952 in 1991, zato kurator zbirke resda ni mogel mimo njegove razvpite ekscentričnosti, kakršne so pol-in-več-urne genialne, radikalne improvizirane blodnje, ki jih je Sun Ra najraje snemal s svojim Arkestrom. A zbirka Singles ga predstavi tudi kot izjemnega pisca glasbe, zapakirane v klasično formo pop pesmi.

Čeprav sta med 65 skladbami na plošči tudi It’s Christmas Time in Happy New Year to You!, motiv britanske založbe Strut, ki redno brska za starimi, pozabljenimi glasbenimi dragulji, ni bil umestitev Sun Raja v praznični čas. Morda je računala na kakšnega kupca več, a zbirka je najprej namenjena navdušencem nad Rajem. Tistim, ki so doslej obsesivno lovili redke izvirne single. Sun Ra in njegovi so jih po navadi prodajali na koncertih in praviloma so bili izdani v zelo skromnih nakladah.

Iz današnje perspektive, ko so se ušesa privadila vseh mogočih glasbenih ekshibicionizmov, je morda nenavadno, da Sun Ra svoje glasbe takrat ni bolje unovčil. A hkrati je treba vedeti, da je prav on precej odgovoren za to, da je v (ob)jazzovskih muzikah postal sprejemljiv avanturizem, ki je pozneje močno zaznamoval tudi druge glasbene prakse. Sodobno prosto improvizacijo, zgodnjo elektronsko in avantgardno rockovsko glasbo, pa tudi hip hop, ki je pomemben navdih našel v Sun Rajevi afrofuturistični filozofiji.

Kronološko urejena zbirka ponudi izvrsten vpogled v razvoj oziroma posamezne faze Rajevega glasbenega ustvarjanja. Vsaj skozi prizmo singlov. V petdesetih letih je pisal skoraj klasične radijske skladbe, jingle, ki že kažejo prve, še zelo subtilne nastavke njegove poznejše kozmične estetike. V šestdesetih letih, ko se je Arkestra iz Chicaga preselil v New York, se je začelo obdobje Rajevega najbolj zvočno radikalnega ustvarjanja, ki je temeljilo na skupinskih improvizacijah in (kozmičnem) klaviaturističnem raziskovanju. V sedemdesetih letih, po selitvi v Philadelphio, se je spet očitneje ozrl v jazzovsko tradicijo, a pri tem ohranil zvočno eklektičnost prejšnjih let. Osemdeseta so močno zaznamovale elektronske ekskurzije.

No, ker gre za zbirko v povprečju okoli treh minut dolgih singlov, ta ne ponudi tako jasnih ločnic kot številni posnetki Rajevih koncertov, ki še vedno vsako leto polnijo zbirke plošč njegovih privržencev. Je pa Singles: The Definitive 45s Collection 1952–1991 kljub temu izjemen dokument Sun Rajeve neprecenljive glasbene zapuščine, ki bo zaradi pop forme skladb bržkone nagovorila nekoliko širše občinstvo.