Za krajši delovni teden

Avstrijski minister za socialne zadeve Alois Stöger je ta teden predlagal skrajšanje tedenskega delovnika na 36 ur in uvedbo šestega tedna dopusta. Na ta način bi zmanjšali brezposelnost, je rekel. »Bolj prožne oblike dela,« od katerih imajo zadnja leta največje koristi predvsem delodajalci, bi šle še v prid delojemalcev, šesti teden dopusta pa bi prebivalstvu omogočal več, recimo, »smučarskih počitnic«.

Zaradi povečanja produktivnosti ali uvajanja novih, »digitalnih« poslovnih modelov je potrebnega vse manj dela in posledično v razvitih državah narašča brezposelnost. Zato so se še pred Avstrijo številne države odločile za skrajšanje 40-urnega delovnika. Francija je že leta 2000 uvedla 35-urni delovnik, Danska 37-urnega, Finska in Belgija pa imata 38-urni delovnik.

A to je šele začetek. Angleška nevladna organizacija New Economics Foundation predlaga celo uvedbo 21-urnega delovnika, s katerim bi rešili vprašanje brezposelnosti, visokih izpustov CO2, izgorelosti na delovnem mestu ali pomanjkanja prostega časa za družino. Tudi antropologi že od šestdesetih let poudarjajo, da je človek pred industrijsko revolucijo, torej celo pred izjemnim povečanjem produktivnosti dela, v povprečju delal od 4 do 6 ur na dan.

Ne glede na zakonske reforme povprečni delovni čas pada v skoraj vseh razvitih državah OECD, številna podjetja, kot je Volkswagen, pa so zaradi praktičnih razlogov sama uvedla 6-urne delovnike. V zadnjih desetih letih je v državah OECD povprečno letno število delovnih ur padlo s 1803 na 1766, v Sloveniji pa je ta številka v istem obdobju zrasla. Slovenija je dejansko edina, ki »konkurenčnost« še gradi na delovni intenzivnosti.

Že od leta 2011 se sicer tudi v Sloveniji pojavljajo pobude za omejitev delovnika. Raziskovalka iz vladnega urada za makroekonomske analize (UMAR) dr. Valerija Korošec je recimo izračunala, da bi uvedba 36-urnega delovnika v Sloveniji teoretično pomenila 88.888 novih zaposlitev. A medtem ko so sindikati za, delodajalci ponavljajo, da bi taka reforma zmanjšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Sliši se sicer logično. Če bi morali delodajalci zaradi skrajšanega delovnega tedna zaposlovati nove ljudi, bi to pomenilo dodatne stroške. Vendar se zdi, da podatki vse bolj dokazujejo pravilnost teze sociologa dr. Rastka Močnika, po kateri je bila največja napaka sindikatov v Sloveniji, da se že na začetku devetdesetih niso uprli vse večji intenzifikaciji. Šele s tem bi, meni Močnik, delavci delodajalce prisilili k inovacijam in tehnološkemu napredku.

Andrej Zorko, izvršni sekretar za trg dela pri Zvezi svobodnih sindikatov, pravi, da so sindikati pred leti dali pobudo za krajšanje delovnega časa, a so jih gospodarstveniki zavrnili. »S hitrim prihodom digitalizacije, hitrim naraščanjem prekarnih oblik dela, ki vse po vrsti rušijo socialno varnost, pa mislim, da se okoliščine v Sloveniji drastično spreminjajo. V kolikor v Sloveniji teh idej ne bodo vzeli resno, lahko pričakujemo tudi socialne nemire,« razlaga Zorko.

A za korak naprej v tej smeri, meni Zorko, bi bila nujna podpora države. Toda kdaj ste že videli kakšnega slovenskega ministra, ki bi jezno govoril o »smrdljivih bogataših«? Ali o tem, da smo »v Evropi spoznali, da z neoliberalnimi politikami ljudem strahov ne moremo odvzeti«, kot je izjavil avstrijski minister. V Sloveniji bi ga hitro proglasili za komunista!