Plesno elektronsko veseljačenje

Da ima Kurzschluss kot prvi domači pop-up klub lepo prihodnost, je bilo jasno že ob njegovi prvi izvedbi konec leta 2013. Z učinkovitim oglaševanjem in konceptom kluba, ki se pojavi le občasno in je bil v našem prostoru takrat novost, je organizatorjem uspelo nagovoriti široko občinstvo, z vrhunsko organizacijo pa so v naslednjih letih pritegnili le še več zanimanja. Ja, če prisegate na koncertne in plesno-elektronske masovke, potem vam teh ni treba več iskati v tujini. Vsaj ne v decembru, v katerem je skoncentriranih največ Kurzschlussovih dogodkov. Če vam seveda izbor nastopajočih glasbenikov in didžejev nista ravno prioriteta.

No, da ne bo razumljeno narobe – tudi na Kurzschlussu ima glasba pomembno vlogo. Res pa je, da je prikrojena množičnejšemu okusu, kar pomeni, da boste tam praviloma slišali preverjene vsebine. Ali če citiramo spletni medij Thump (Vice), ki je konservativno lestvico najboljših didžejev, ki so jo izglasovali bralci za plesno elektronsko glasbo specializiranega portala Resident Advisor, pospremil z opazko »varna glasba za varne ljudi«.

To drži tudi za izbor tokratnih nastopajočih na Kurzschlussu. Toda pri didžejih, ki znajo zabavati in razplesati večtisočglavo občinstvo, je to treba vzeti v zakup. Plesne masovke pač niso prostor, kjer bi se preizkušala glasba, ki uhaja iz utrjenih obrazcev. A to še ne pomeni, da se v izbor ne bi mogla prebiti tudi kakšna izjema. Morda bi si organizatorji prav zato, ker izbor nastopajočih velikemu delu obiskovalcev ni prioriteta, lahko privoščili tudi kakšnega drznejšega didžeja in s tem privabili tudi bolj angažirane clubberje.

A vrnimo se k letošnjemu izboru nastopajočih. Lestvice najbolj priljubljenih didžejev po izboru bralcev Resident Advisorja prej seveda nismo omenili po naključju, saj so na Kurzschlussu ob domačem Magnificu, ki je vsakoletna stalnica, in še nekaterih drugih glasbenikih tokrat nastopili kar trije techno oziroma house veterani z lanske lestvice. Nizozemec Joris Voorn, Šved Adam Beyer in glasbeno najzanimivejši, a hkrati na lestvici najnižje uvrščeni nemški didžej in producent Chris Liebing.

Slednji si je renome že v začetku devetdesetih najprej ustvaril na domači frankfurtski podtalni techno sceni, potem pa se je, tudi po zaslugi vodenja radijske oddaje, prebil med standardna imena največjih festivalov plesne elektronske glasbe. Toda to ga pri ustvarjanju glasbe in DJ-setov ni uspavalo. V komercialni struji se je priključil ustvarjalcem, ki techno (hedonizmu) odpirajo pot naprej. Hkrati pa se zaradi vodenja svoje založbe CLR, pri kateri plošče objavljajo nekateri inovativni (alternativni) producenti, ni preveč zameril niti techno podtalju.

Rutinerski set, ki smo mu prisluhnili v živo, je tokrat sestavil iz presenetljivo trdega techna, resda brez kakšnega opaznega presežka, toda množico obiskovalcev je kljub temu v plesnem pogonu obdržal od začetka do konca. To pa je na koncu koncev tisto, kar pri plesnih elektronskih masovkah šteje največ.