In vendar se da

Lani spomladi je Svetovalnica za migrante ugotovila, da številne javne ustanove oddajajo delo čiščenja podjetju Manicom. Delavke, napotene prek tega podjetja, so delale brez marsikatere pravice. Niso imele plačanih prispevkov, delale so do 88 ur na teden, nekatere so bile plačane v gotovini. Takrat so predstavniki Svetovalnice za migrante pozvali vse ustanove, naj delavke, najete prek Manicoma, zaposlijo neposredno pri sebi.

Prejšnji teden je Večer poročal, da se je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede zgodilo pravo to. Fakulteta je imela pogodbo z Manicomom sklenjeno od leta 2012, plačevala mu je 12.199 evrov na mesec za čiščenje 12 tisoč kvadratnih metrov prostorov. Dogovorili so se, da bo delo opravljalo deset oseb, vendar ga je po naših podatkih Manicom naložil sedmim čistilkam. Te so zdaj zaposlili na fakulteti. Nekatere med njimi so prostore fakultete čistile že več kot 30 let, a so bile ta čas zaposlene pri štirih različnih zasebnih podjetjih. Občutki, ki jih imajo ob zaposlitvi na fakulteti, naj bi se bili izrazili tudi v tem, da so se letos prvič udeležile tradicionalnega novoletnega druženja.

Na fakulteti so že dlje razmišljali, da za čiščenje ne bi najemali zunanjih izvajalcev, in danes trdijo, da bo strošek odslej manjši, kot je bil doslej. Predstavniki drugih javnih ustanov, ki so najemale ali še vedno najemajo Manicom, menijo drugače. Čistilke imajo tudi v javnem sektorju minimalne plače, vendar je najemanje čistilk pri podjetjih, ki so specializirana za to, cenejše. Predvsem zato, ker lahko ta podjetja zaradi različnih razlogov pri delavcih dosežejo večjo produktivnost.

Manicom ni edino podjetje, ki to počne na nelegalne načine. Pred nekaj tedni so v oddaji Tednik na Televiziji Slovenija poročali o čistilkah podjetja Aktiva čiščenje, ki so pričale o prevelikih zahtevah delodajalca. Oglasile so se, ker so prepričane, da je prav zaradi teh zahtev njihova sodelavka poskusila napraviti samomor.

Manicom je v zadnjih 13 letih od javnih ustanov dobil več kot 20 milijonov evrov, največ od Mestne občine Ljubljana, ministrstva za obrambo in ministrstva za notranje zadeve. Lani mu je samo Pošta Slovenije plačala skoraj pol milijona evrov. Podjetje Aktiva čiščenje pa je v 30 letih od javnih ustanov dobilo več kot sto milijonov evrov. Največ od ljubljanskega kliničnega centra ter ministrstev za obrambo, javno upravo in finance.

Svetovalnica za migrante bo sedaj ponovila poziv javnim ustanovam, naj čistilke zaposlijo neposredno. Ne samo čistilkam, ampak tudi varnostnikom in drugim najslabše plačanim delavcem bi bilo bolje, če bi delali v javnem sektorju. Da delo prek posrednikov pomeni večje tveganje za kršitve, dokazujejo tudi izjave čistilk, ki čistijo FDV. Za Večer so povedale, da se zasebniki do tistih, ki so fakulteto čistile najdlje in so imele nenapisano podporo vodstva, »niso obnašali tako slabo kot do drugih«.