Diskriminacija upokojenk

Leta 2016 so sindikalisti in zagovorniki interesov starejših večkrat protestirali, da so tudi pokojnine tistih, ki so delali 40 let, prenizke, saj najnižje znašajo samo 440 evrov na mesec. Zato so različne organizacije predlagale zvišanje tega zneska na 500 oziroma 600 evrov, kolikor znaša prag tveganja revščine. Konec lanskega leta je koalicija ugodila Zvezi društev upokojencev in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pripravilo predlog zvišanja najnižjih pokojnin za osebe s 40 leti delovne dobe na 500 evrov. »Vsak upokojenec, ki je delal 40 let, si zasluži primerno pokojnino,« je zadovoljno dejal predsednik zveze Janez Sušnik. Poleg tega ministrstvo predlaga, naj bo minimalna pokojnina za tiste z 39 leti delovne dobe 490 evrov, za tiste z 38 leti dela 480 evrov in za tiste, ki so delali 37 let, 470 evrov. Če bo predlog uveljavljen, bo pomenil pomembno izboljšanje življenja za več deset tisoč ljudi. Vendar ima (vsaj) eno napako.

Predlagana ureditev je »spolno slepa in diskriminatorna do žensk«, trdi dr. Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta. Pokojninska zakonodaja, ki je bila sprejeta leta 2012, bo res odpravila razliko med zahtevano delovno dobo za moške in ženske – leta 2019 se bodo vsi lahko upokojili šele pri 40 letih delovne dobe. Vendar je doslej država spoloma postavljala različne pogoje. Zato imajo moški prejemniki starostne pokojnine povprečno 37,8 leta pokojninske dobe, ženske pa 34,3 leta. Manj kot 37 let pokojninske dobe ima 59.570 upokojencev ter skoraj trikrat toliko upokojenk, 153.466. Majda Hrženjak poudarja, da je bila krajša delovna doba ženskam odmerjena kot »izravnava za neenakosti, ki izvirajo iz kulturno, tradicionalno in zgodovinsko pogojenih različnih družbenih vlog«. Ženske namreč pogosteje opravljajo tudi neplačano gospodinjsko delo in skrbijo za potomce, kar je nujno za reprodukcijo delovne sile.

Med tistimi, ki imajo manj kot 37 let delovne dobe in manj kot 470 evrov mesečne pokojnine, je žensk več kot moških (56.377 proti 34.318). Zato so tudi veliko bolj izpostavljene tveganju revščine. Res je, da družba ne bi smela dopustiti, da ima kdorkoli dohodke, ki ne zadostujejo za dostojno življenje. Vlada sicer trdi, da je pri predlogu upoštevala pripombe Zveze društev upokojencev, ki napoveduje, da je to šele prva od zahtev. Vendar je pomembno, da sedanji predlog ne pomeni izplačevanja »zasluženih« pokojnin, o katerih govorita vlada in zveza. Napovedano zvišanje bo šlo mimo marsikatere ženske, ki je delala natanko toliko, kot je država zahtevala. »Ženske, ki so dosegle zakonsko predpisano polno pokojninsko dobo, bodo upravičene do nižje minimalne pokojnine kot moški, ki so dosegli polno pokojninsko dobo,« še opozarja Majda Hrženjak.