Vloga rimskokatoliške cerkve v povezavi z vprašanjem pravice žensk do samoodločanja 

V KC Tobačna 001 v Ljubljani bodo 12. januarja ob 19.00 odprli razstavo hrvaške umetnice Milijane Babić z naslovom Sama si je kriva. Njena dela temeljijo na performativni umetniški praksi in specifičnih dolgotrajnih posegih v javni prostor. Izhodišče njenega dela je pogosto pozicija ženske in umetnice, ki jo preizprašuje v njeni neposredni okolici. V času rezidenčnega bivanja v Ljubljani se je osredotočila na vlogo rimskokatoliške cerkve v povezavi z vprašanjem pravice žensk do samoodločanja. Danes, 10. januarja med 10.30 in 16. uro bo na Prešernovem trgu izvedla intervencijo v javnem prostoru, ki temelji na izjavah žrtev, ki so prijavile nasilje pri Društvu za nenasilno komunikacijo.

Reška umetnica Milijana Babić se je v Ljubljani predstavila že na več skupinskih in samostojnih razstavah, nazadnje pred nekaj leti v okviru festivala Mesto žensk s samostojno razstavo v Galeriji Škuc. V svojih delih se osredotoča na izsledke različnih raziskav v povezavi s pravicami šibkejših in ranljivih družbenih skupin (starejši, brezposelni in ženske). V večini primerov gre za podatke, ki govorijo o kršenju osnovnih človekovih pravic ter o družbenih normah in standardih, ki jih najraje ignoriramo, oziroma o dejstvih, glede katerih se vse prevečkrat sprenevedamo.

Umetnica poskuša vsebino raziskav ter pridobljenih podatkov na različne načine interpretirati v kontekstu umetnostnega miljeja in svoje lastne pozicije v družbi. Tako na primer pri projektu raziskovanja pravic delavcev tudi sama za leto in pol postane iskalka dela prek časopisnih oglasov ter se tako na lastni koži sooča s podlostmi zaposlitvene politike in kršenjem delavskih ter nenazadnje človekovih pravic, ali pa kot samozaposlena v kulturi preizprašuje vlogo kulturne delavke v sodobni družbi.

Po besedah kustosinje razstave Alenke Gregorič so najpogostejše teme in odzivi, s katerimi je zaznamovano delo Babićeve, vezani na politiko spola, spolne diskriminacije in nasilja nad ženskami. V času polemiziranja s pridobljenimi in v ustavah evropskih držav zapisanimi človekovimi pravicami, ki so vodilo in zakonitost demokratične družbe, se je nujno upreti vdiranju mnenja različnih institucij v osnovna vprašanja o ženskem telesu. Poniževanje, zapostavljanje in neenakost katerega koli človeškega bitja so grožnje, ki bi se jim morali upreti z vsemi družbenimi mehanizmi, najsi gre za zakonska določila države, civilne pobude ali verske dogme.

Na tokratni razstavi se osredotoča na vlogo institucije rimskokatoliške cerkve v povezavi z vprašanjem pravice žensk do samoodločanja. Ker v svojem delu največkrat uporablja jezik institucije kritike, je v prostore, namenjene zbiranju in molitvi, intervenirala z zanje značilnim besedilom in ikonografijo. Na oglasne table štirinajstih ljubljanskih cerkva je izobesila molitev k devici Mariji s prošnjo, da Boga prosi za pravice žensk, predvsem tistih, ki jim preti nevarnost žalitve, izkoriščanja, kazni, prodajanja, posilstva, in za ženske, ki jih to zlo ni zaobšlo. Drugo delo pa je reakcija na uporabo javnega prostora za širjenje enosmerne propagande, ki smo mu bili priča pred nedavnim, saj javni prostor kot osnovno okolje za spodbujanje pluralnosti ne sme in ne more služiti partikularnim interesom katerekoli institucije.

Milijana Babić je reška vizualna umetnica, ki s svojim delom velikokrat poseže v polje žive umetnosti. Izhodišče njenega dela je pogosto njena pozicija ženske in umetnice, ki jo preizprašuje v njeni neposredni okolici. Diplomirala je iz slikarstva na Durban Institute of Technology v Durbanu v Južnoafriški Republiki leta 2001, magistrirala pa je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje leta 2007. Je dolgoletna sodelavka festivala Mesto žensk. Od leta 2007 je sodeluje z reško Akademijo uporabnih umetnosti, kjer poučuje in sodeluje pri razvoju novega študijskega programa Medijske umetnosti in prakse. Je članica reške skupine Delta 5. Njena dela so bila predstavljena na številnih razstavah in festivalih doma in po svetu.