Oliver Frljić v Mariboru z Evripidovo Medejo

V Stari dvorani SNG Maribor bo 13. januarja ob 20.00 premiera Evripidove starogrške tragedije Medeja v režiji Oliverja Frljića, ki se je osredotočil na položaj ženske v sodobni družbi, ki zaradi svoje spolne identitete spada v nek specifičen režim vidne in nevidne strukturalne diskriminacije. Zanimalo ga je tudi, kako Medeja danes izvršuje svojo spolno vlogo – tako kot jo je napisal Evripid ali na nek drug način.

Medeja, ki velja za eno najboljših del velikega grškega dramatika Evripida, je zgodba o ljubezni, ljubosumju, ambicijah in maščevanju. Medeja ni navadna ženska, razpolaga z darom, ki ljudi prisili v najbolj neverjetne reči, ko pa se počutijo ogrožene, je njeno maščevanje grozljivo. Tragedija Medeja je večno aktualno dramsko besedilo, ki je kot preostali Evripidov opus pomembno vplivalo na evropsko dramatik.

V ospredju Evripidove Medeje je ženska, ki se ji po žilah pretaka božanska, človeška in čarovniška kri. Medeja je pri Evripidu (480 pr. n. št.–406 pr. n. št.) vse do konca, ko z dedovim božanskim vozom kot "deus ex machina" odleti s prizorišča, predvsem človeško bitje. Ni žrtev božjih prerokb ali jeze bogov, je samo ženska, ki je iz popolnoma predane ljubezenske strasti zagrešila grozljive zločine, da bi ustoličila svojega junaka na prestolu in v zakonski postelji. Uporabila je čarovniške moči, da je Jazon lahko njenemu očetu ukradel zlato runo, umorila je lastnega brata, da je s svojim argonavtom pobegnila iz rodne dežele … Zaradi ljubezni je postala begunka, "plen, ukraden od barbarov" (kot pravi sama o sebi), izdajalka in zločinka. Ko pa je njen junak (po nekajletnem obdobju mirnega družinskega življenja) zavohal novi plen, princeso Kreuzo, hčerko korintskega kralja, je zapuščeni ženi vrgel v obraz: "Te grize, da hlepim po novi ženi, / ker tvoje postelje sem naveličan?" A če zavržena Medeja na začetku Evripidove drame še razmišlja o tem, da bi, tako kot druge junakinje, s samomorom ubežala ponižanju izdajstva, kmalu po izstopu iz zasebnih prostorov palače, ki jih mora simbolično prepustiti drugi ženski, skuje najbrutalnejši maščevalni načrt. Uničila bo vse možnosti za nadaljevanje Jazonovega rodu: zastrupila bo njegovo izbranko, čistokrvno Grkinjo, in umorila ljubljena sinova.

Dramaturg uprizoritve Goran Injac pravi, da v tokratni uprizoritvi Evripidove Medeje opazujemo položaj glavne junakinje skozi spekter odnosov z drugimi dramskimi liki, pri čemer so jih najbolj zanimale najmanj jasne oziroma obrobne konstelacije. Medeja ni samo tragedija ženske, poskus emancipacije, ni samo heroina, čarovnica ali ljubimka, ki jo vodi iracionalna strast, ampak tudi pripadnica konkretnega družbenega sloja in tragedija konkretnih nasprotujočih si politik. Medejino maščevanje temelji na možnosti vzpostavitve drugačnega družbenega univerzuma in radikalne uresničitve grožnje, izrečene na začetku drame.

V predstavi nastopajo: Nataša Matjašec Rošker, Branko Jordan, Peter Boštjančič, Davor Herga, Maša Žilavec, Ivica Knez, Matija Stipanič, Mojca Simonič in Viktor Meglič. Prevajalec je Marko Marinčič, dramaturg Goran Injac, scenograf Igor Pauška, kostumografinja Sandra Dekanić, izbor glasbe Oliver Frljić, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec, lektor Janez Bostič.