Žur na drugem koncu sveta

Ob pomanjkanju koncertov, ki letošnji januar pesti naše kraje, se tisti, ki nas zanimajo dobri koncerti v živo, znajdemo po svoje – udobno se namestimo, prižgemo računalnik ali tablico in na spletu pobrskamo med ponudniki, ki v realnem času prenašajo festivalske, posamične ali pa posebej za splet prikrojene nastope številnih glasbenikov. Tudi najbolj prepoznavnih in cenjenih. In potem jim, skupaj z milijoni drugih poslušalcev z vsega sveta, prisluhnemo kar doma.

Aprila bomo na tak način lahko ponovno spremljali denimo izvrstni kalifornijski festival Coachella. Takrat se obeta tudi prvi prenos priljubljene plesno-elektronske spletne serialke Boiler Room iz Slovenije. Te dni pa nas je najbolj pritegnila jubilejna, deseta izvedba enega največjih svetovnih festivalov plesne elektronske glasbe BPM, ki ga je gostilo mehiško letovišče Playa del Carmen. Izbrane dogodke je prenašala spletna stran BE-AT.TV, ki že slabo desetletje skrbi za neposredne prenose elektronskih nastopov oziroma DJ-setov in posel obvlada. Hkrati namreč ponuja tudi premišljeno interakcijo – poslušalci lahko sproti debatirajo, pišejo seznam predvajanih komadov ...

Enega bolj zaokroženih dogodkov na tokratnem BPM je pripravil eden ključnih in najbolj cenjenih techno ustvarjalcev Carl Craig oziroma njegova znamka Detroit Love, s katero na svetovna klubska in festivalska prizorišča vozi svoje eminentne detroitske pajdaše. Pred letom in pol je skupaj z Robertom Hoodom in še nekaterimi gostoval tudi v izolski Ambasadi Gavioli, še močnejša zasedba pa se je v četrtek predstavila na mehiški obali Karibskega morja.

Že opoldan po lokalnem času (zvečer po našem) je mešalko na takrat še skoraj prazni plaži prevzel techno inovator Daniel Bell in serviral sproščen set bolj house kot techno obarvanih ritmov. Bolj angažirano se je stvari lotil še en pomemben predstavnik drugega detroitskega techno vala Stacey Pullen, ki je z nafankiranim izborom housa in techna prikazal didžejevsko tehnično perfekcijo. Kevin Saunderson, eden od »svete trojice« izumiteljev detroitskega techna, pa je s setom, v katerega je hitropotezno namešal detroitske klasike in najnovejše techno hite, pokazal, zakaj še vedno velja za enega od favoritov techno zanesenjakov in do šestih popoldan povsem razplesal takrat že napolnjeno prizorišče. Ja, po takem setu je nekaj nervoze začutil tudi tako izkušen didžej, kot je Carl Craig, ki je s svojim subtilnejšim in bolj retro obarvanim setom, v katerega je natrosil tudi nekaj MTV-jevskih sintpop hitov, »detroitski techno ljubezni« postavil piko na i.

Spletni komentatorji, ki so spremljali več prenosov letošnjega BPM-a, so si bili enotni, da je šlo za še eno izvrstno izvedbo festivala. Žal pa se je zadnji dan festivala zgodil strelski incident, ki bo letošnji festival namesto med presežke vpisal v najbolj črno zgodovino glasbenih dogodkov. Pa vendar je prenos tega odličnega festivala pokazal, da v času, ko se tudi ponudniki prenosov v živo močno spogledujejo z virtualno resničnostjo, trenutek, ko nam za skoraj popolno koncertno izkušnjo ne bo več treba vstati iz domačega naslanjača, verjetno ni več daleč. Sploh, če bomo s pomočjo 3D-tehnologije lahko res stali na odru skupaj z glasbeniki.