»Civilne« pobude

V lokalnem okolju, kjer občinske oblasti niso jasno, brezpogojno in vnaprej zavrnile kakršnekoli možnosti, da bi država tam namestila prosilce za azil, so vzniknile civilne pobude in zagrozile, da bodo uporabile vsa sredstva, proteste, zahteve za referendume, tožbe, da bodo obranile slovenske vasi. Kdo so neustrašni borci za Slovenijo?

Prva takšna bolje organizirana civilna pobuda je nastala v Črnomlju, ker so črnomaljski občinski svetniki izrekli »gostoljubje« beguncem oziroma ker so se izrekli v prid postavitvi sprejemno-registracijskega centra, saj bi bilo po njihovem mnenju »nujno imeti te osebe čim prej pod nadzorom policije in na enem mestu.« Civilna pobuda meni, da na ozemlju občine Črnomelj prosilcev ne sme biti, niti svobodnih niti zaprtih v nastanitvene centre. Zato je zahtevala referendum, a ga je občina zavrnila, nato pa so podporniki pobude zoper to odločitev na upravno sodišče vložili tožbo. »Civilno« pobudo je organizirala in jo še vedno vodi lokalna SDS oziroma njena predsednica in občinska svetnica Maja Kocjan.

Enako se je zgodilo v Velenju, kje je občina vlado obvestila, da bi pod svojimi pogoji lahko sprejela določeno število prosilcev za azil. Temu se je po robu postavila civilna pobuda, ki je neuspešno zahtevala referendum, nato pa odšla pravico iskat na upravno sodišče. Kot razkriva velenjski Naš čas, med podpisniki tožbe ni niti enega prebivalca Stare vasi, mestnega predela, kjer naj bi bila izpostava azilnega doma, pač pa »največ krajanov Vinske Gore in Šentilja ter članov strank SDS in SLS«. To ni presenečenje, saj velenjsko »civilno« pobudo vodi Suzana Kavaš, predsednica lokalnega odbora in vodja svetniške skupine SDS.

Te »civilne« pobude dosegajo uspehe. Na željo črnomaljske je upravno sodišče že odločilo, da je občina na napačen način zavrnila možnost referenduma in bo postopek najverjetneje morala ponoviti. To pa spodbuja ustanavljanje podobnih civilnih pobud s še spornejšimi nameni, recimo v Dravogradu, Mariboru in Murski Soboti. Te zahtevajo, da se občinske oblasti izrečejo celo proti naselitvi beguncev, torej ljudi s priznano mednarodno zaščito in s tem s pravicami, izenačenimi s pravicami slovenskih državljanov.

Takšne zahteve pa so povsem neustavne.