Brez sodne odredbe

Od novega leta lahko policija brez sodne odredbe od telekomunikacijskih operaterjev in od ponudnikov spletnih strani zahteva razkritje IP-naslova domnevnega storilca kaznivega dejanja. Korak k policijski državi na spletu ali gre policija s tem v korak s časom?

Ne eno ne drugo. Policija je že doslej ob sumu, da gre za kaznivo dejanje (storjeno prek spleta), brez težav prišla do sodne odredbe in z njo do IP-naslova domnevnega storilca. Po novem sodne odredbe ne potrebuje, še vedno pa lahko zahteva omenjeni podatek le, kadar obstaja sum storitve kaznivega dejanja. Tako je v zadevi razžalitve župana Odrancev Ivana Markoje konec lanskega leta dokončno odločilo vrhovno sodišče, pri tem pa se je oprlo na odločbo ustavnega sodišča, ki določa, da 37. člen ustave (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) ne velja za javno komunikacijo prek spleta. Varovanju zasebnosti se po mnenju vrhovnega sodišča odreče vsak, ki javno komunicira prek spleta, ne glede na to, ali to stori z imenom in priimkom ali anonimno.

IP-naslov je sicer edini podatek, ki ga ima policija sedaj pravico zahtevati brez sodne odredbe tudi od ponudnikov spletnih strani, to pooblastilo je v primeru operaterjev po zakonu o kazenskem postopku imela že prej. Za vse drugo, prometne podatke in vsebino, je še naprej potrebna sodna odredba.

A nova pravila igre ne bodo veljala prav dolgo. Vse nejasnosti naj bi dokončno rešila novela zakona o kazenskem postopku, ki so ga napisali na pravosodnem ministrstvu in je v strokovnem usklajevanju. Predvideva uzakonitev te obveze za ponudnike in operaterje, a le za pridobitev IP-naslova, in še to zgolj za statične IP-naslove, ki so v manjšini. IP-naslov povprečnega (domačega) uporabnika je namreč dinamičen in se spreminja, za pridobitev IP-naslova je zato potrebna obdelava prometnih podatkov (ti pa so ustavno varovani) in bo zanjo policija potrebovala sodno odredbo. Ta bo še naprej potrebna tudi za vse druge spletne podatke. Zakon določa še eno varovalko, če bo operater ali ponudnik menil, da policija od njega zahteva več kot le podatek o IP-naslovu, bo lahko zahtevo poslal v razsodbo sodišču.

Se policiji nekoliko olajšuje delo pri pregonu spletnega kriminala? Glede na porast sovražnosti na spletu se to zdi nekako smiselno. A žal je tako, da kazenski zakonik za dokazovanje razžalitve oziroma posega v čast in dobro ime zahteva nižje standarde kot pa za dokazovanje za družbo veliko nevarnejšega kaznivega dejanja sovražnega govora, kjer je poleg sovražnih besed treba dokazati tudi ogrožanje javnega reda in miru z izrečenimi besedami. Zato se ne smemo čuditi, da se je sodna praksa glede tega vprašanja dokončno izoblikovala prav pri varovanju časti in dobrega imena, časti in dobrega imena politika …