Zarečeni Helios

Ko je sredi prejšnjega meseca Luka Mesec (ZL) predsednika vlade Mira Cerarja v poslanskem vprašanju opozoril na sporno preprodajo Heliosa, je predsednik vlade, ki nerad komentira privatizacijske postopke, preprodajo presenetljivo hvalil. Na vprašanje, kako je lahko država Helios prodala za 144,8 milijona evrov, na kar ga je po zgolj dveh letih avstrijski lastnik naprej preprodal za 572 milijonov evrov, je predsednik vlade odgovoril, da so v vmesnem času novi, avstrijski lastniki Helios »peljali v pravo smer«.

S korporativnega vidika, je odgovoril decembra Cerar, podjetje, ki ga je tedaj država prodala avstrijskim lastnikom, ti pa ga sedaj prodajajo naprej japonskim, »seveda absolutno ni več isto podjetje«, je bil kategoričen. Prišlo naj bi do številnih sprememb, do racionalizacije poslovanja, do umika z določenih nedobičkonosnih trgov, »okrepilo se je področje raziskav, razvoja in inovacij, sledila je uvedba številnih novih proizvodov in občutno se je povečala donosnost in znižala zadolženost«.

Nenavadno je, da predsednik vlade sploh čuti potrebo po takšni hvali. Neprijetno pa, ker je predsednik vlade v odgovoru povedal več nepravilnosti. Ni recimo res, da se je zadolženost Heliosa »občutno znižala«, ampak se je občutno zvišala, neto skupaj z 80 na 230 milijonov evrov. Predvsem pa ni res, da se je ob prihodu novih lastnikov v podjetju »okrepilo področje raziskav, razvoj in inovacij« in da je sledila uvedba številnih novih proizvodov. Ravno nasprotno: Helios je zadnjo nagrado za inovativnost in nove izdelke od gospodarske zbornice prejel junija leta 2013, po tem pa nič več. Po naših informacijah so se avstrijski lastniki zanimali celo za odprodajo posameznih dragih raziskovalnih naprav v laboratoriju, a so ugotovili, da to ni mogoče, ker bi naj bile aparature kupljene z državno pomočjo.

Nenavadna zaslepljenost ali vsaj slaba informiranost predsednika vlade glede privatizacije Heliosa pa je postala še očitnejša, ko je ta teden odjeknila novica, da privatizacijo preiskuje kriminalistična policija in da ima ta že prve osumljene.

Zaslepljenost ali vsaj slaba informiranost predsednika vlade glede privatizacije Heliosa je postala še očitnejša, ko je odjeknila novica, da kriminalisti preiskujejo sum zlorabe položaja.

Po poročanju portala Siol.net naj bi kriminalisti zlorabe položaja sumili nekdanjega dolgoletnega predsednika uprave Heliosa Uroša Slavinca in njegovega nekdanjega zeta, sedanjega predsednika uprave Heliosa Aleša Klavžarja. Obema naj bi grozila večletna zaporna kazen, saj sta avstrijskim lastnikom, še preden so to postali, omogočili zastavo vsega premoženja Heliosa, s čimer so jim dejansko omogočili najem posojila, s katerim so ti, brez lastnih sredstev, kupili Helios.

Nepremišljena prodaja Heliosa, kjer je v konzorciju sodeloval tudi SDH oziroma tedanji član uprave SDH Matej Runjak, je državo ogromno stala. Ne samo, da so avstrijski lastniki s preprodajo družbe v zgolj dveh letih zaslužili več kot sto milijonov evrov. Dvig donosnosti, ki jo je prav tako hvalil predsednik vlade, je šel predvsem na račun odpuščenih delavcev oziroma socialne države. Avstrijski lastniki so namreč, tudi v sodelovanju s Slavincem in Klavžarjem, odpustili kar 30 odstotkov vseh zaposlenih. Njihovo število se je z začetka leta 2013 do konca leta 2015 zmanjšalo z 2433 na 1700.

Poleg tega so novi avstrijski lastniki skupaj s slovenskimi pomagači, predvsem Klavžarjem in direktorjem tovarne v Količevem Markom Vreskom, odigrali eno od najbolj umazanih zgodb uničevanja sindikalnega organiziranja. Delavce, ki so začeli prvi opozarjati na nepravilnosti, so prezaposlili in tako dejansko uničili tovarniški sindikat. Nato so nameravali julija 2014 iz krivdnih razlogov odpustiti tedaj glavno sindikalistko v podjetju Jano Poljanšek. Ko jim to zaradi sindikalnih protestov ni uspelo, so Poljanškovi ponudili celo odpravnino (kot nam je potrdila sama) v višini 100 tisoč evrov, samo da bi podjetje zapustila. Poljanškova »podkupnine« ni hotela vzeti, slovenski menedžerji pa so najrazličnejše nagrade, napredovanja in razrešnice, v zameno za sodelovanje pri tem poslu sprejeli.

Toda ne za dolgo. Klavžar, ki v številnih intervjujih ni mogel prehvaliti zdaj že bivših avstrijskih lastnikov in njihove dolgoročne perspektive, Helios že zapušča, z njim pa tudi Vresk, kot so sporočili iz skupine. Verjetno bosta dobila še denarno nagrado za opravljeno delo, torej razrešnico. Še dodatno priznanje predsednika vlade Mira Cerarja za njun prispevek k dvigu donosnosti se tako zdi popolnoma odveč.