Sami proti Rusiji

Parlamentarni odbor za obrambo je zavrnil predlog poslanske skupine Združene levice, da Slovenija odpove načrtovano sodelovanje Slovenske vojske v operaciji zveze Nato v Latviji. Sodelovanje je lani poleti na zasedanju zveze Nato obljubil predsednik vlade Miro Cerar. Obljubil ga je tujim državnikom, še preden se je o tem posvetoval doma. Obrambno ministrstvo pa je nedavno sporočilo, da bo naša država v operacijo, katere namen je zastraševanje Rusije, poslala 50 vojakov.

Po mnenju ZL bi morala Slovenija sodelovanje odpovedati, ker manever škoduje slovenskim odnosom z Rusijo in ker bo operacija po izračunih obrambnega ministrstva do konca leta 2019 državo stala okrog 15 milijonov evrov. »Rusija je prijateljska država in ta operacija ni samo nepotrebna, ampak tudi škodljiva,« je v imenu ZL dejal poslanec Miha Kordiš in poudaril, da številne članice Nata, kot so Češka, Slovaška in Madžarska, svojih vojakov proti Rusiji ne bodo poslale, Slovenija, ki nima niti denarja za urjenje pilotov, pa bo to storila.

Državni sekretar z obrambnega ministrstva Miloš Bizjak je poslance ZL seveda zavrnil. Ponavljal je, da gre pri operaciji »za ukrep izrazito odvračalnega značaja, katerega namen ni poslabšati odnose z Rusijo,« pa da bodo druge članice Nata v akciji sodelovale drugače, da ji Nemčija ne nasprotuje in tako naprej. Poslanec NSi Matej Tonin pa je ZL obtožil politikantstva: gre za »klasično provokacijo ZL, ki na ta način pridobiva politične točke«.

Ali slovenski parlament obstaja v vzporednem svetu? Medtem ko je velika večina poslancev v Ljubljani iskala razloge, zakaj mora Slovenija na meje z Rusijo, so se v Berlinu, Parizu, Moskvi in Washingtonu zgodile velike spremembe. V Washingtonu je ameriški predsednik Donald Trump ta teden za zunanjega ministra imenoval Rexa Tillersona, znanega po tesnih stikih z Rusijo in Vladimirjem Putinom. V Moskvi so začeli načrtovati prvo srečanje s Trumpom, predvidoma v eni od skandinavskih držav. V Berlin pa je na obisk k nemaški kanclerki Angeli Merkel iz Pariza pripotoval François Fillon, francoski konservativni predsedniški kandidat.

Fillon je v Berlinu govoril ostreje kot Kordiš v Ljubljani. Dejal je, da je evropska politika do Rusije naivna: »Medtem ko mi vztrajamo pri gospodarskih ukrepih zoper Rusijo, ZDA v ozadju na naš račun pletejo nove gospodarske odnose.« Ravno tako je Fillon med vrsticami Merklovi povedal, da se je EU pustila Ameriki speljati na limanice: »ZDA na svojih mejah ne dopuščajo napadalnih držav. Kaj jih je potem vodilo, da so na ruskih mejah postavile protizračne raketne sisteme?«

Brez dvoma so številni slovenski politiki, ki so v preteklih letih ponavljali fraze velikih vodij, zmedeni. Podpirali so Trumpa in napadalnejšo politiko do Rusije, sedaj pa Trump Rusijo zadržano podpira. Lahko se spomnimo tudi Janeza Janše, ki je še pred kratkim po Ljubljani hodil s sliko konservativne ukrajinske političarke Julije Timošenko, simbola ukrajinske protiruske politike. Ampak plačati 15 milijonov evrov zato, ker je nekaterim težko priznati napake, ali plačati 15 milijonov evrov samo zato, ker opozicija ne more imeti prav, se zdi previsoka cena. Seveda ne gre le za denar, siljenje v nove vojaške napetosti je nepotrebno in nevarno.