Normalna Slovenija

Zakon o tujcih, ki bi uzakonil možnost popolne prepovedi vlaganja prošenj za azil, je sporen. Vprašljiv je z vidika ustave in mednarodnih konvencij, ki določajo minimalne standarde človekovih (begunskih) pravic. A glede na raziskave javnega mnenja ga večina podpira. Vprašanje pa je, ali bi tak zakon podpiralo toliko volivcev, če ga ne bi napisali v zmerni, sredinski koaliciji pod vodstvom zmerne, največje vladajoče stranke, ki jo vodi zgled zmernosti, profesor Miro Cerar, pač pa, recimo, v koaliciji pod vodstvom Janeza Janše.

Vlada je za novi zakon o tujcih, ki ga kritizirajo številni domači in tuji pravni strokovnjaki in organizacije, zastavila štiri ugledna pravniška imena, ki naj bi sodelovala pri pisanju zakona in ga tudi podpirajo – dr. Danilo Türk, dr. Franc Grad, dr. Rajko Pirnat in dr. Janez Pogorelec. Javnemu soočenju s kritiki zakona, ki so ga pripravili v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij, so se izognili vsi štirje, javno pa zakon zagovarja le Pogorelec.

Janez Pogorelec je doktor prava. Javno, s komentarji o različnih pravnih in družbenih vprašanjih, nastopa že vrsto let. Seveda, v svojem imenu oziroma kot so zapisali v intervjuju, ki ga je pred časom dal za časnik Dnevnik, »kot politično razmišljujoč človek in kot ustavnopravni strokovnjak«. A Pogorelec mnenja vendarle lahko podaja predvsem zato, ker je zaposlen v službi vlade za zakonodajo, ki mu (vsaj) v očeh laične javnosti daje neko stopnjo kredibilnosti. V tej vladni službi je pravi starosta, saj je tam kot pravni strokovnjak zaposlen že 26 let.

Pogorelec pa je tudi ali predvsem politik – je član izvršilnega odbora Nove Slovenije in njen minister za pravosodje v senci. Politično je sicer dejaven že dolgo. Bil je vodja mladih krščanskih demokratov, ko ga je njegov strankarski šef in predsednik vlade Lojze Peterle imenoval v vladno zakonodajno službo, čeprav je bilo tedaj vodenje političnih strank nezdružljivo z zaposlitvijo v strokovnih uradniških službah.

Pogorelec se predstavlja kot »normalen« konservativni politik, kot pravo nasprotje Janezu Janši. A na »normalen« način zagovarja iste politične cilje in družbene ukrepe.

Zdaj v javnosti nastopa s položaja namestnika direktorice vladne zakonodajne službe, opravljal pa je že tudi funkcijo direktorja, in sicer v času prve Janševe vlade. Z Janšo oziroma s SDS je že nekaj časa na različnih bregovih, pač v skladu s tradicionalno predvolilno usmeritvijo NSi, ki v zadnjem času še nekoliko bolj kot navadno poskuša pridobiti volivce z oddaljitvijo od politike Janeza Janše. Ker kritizira Janševo politiko oziroma politiko SDS, je od najodločnejših Janševih privržencev deležen ostrih, če ne celo žaljivih odzivov. Predsednik nove najljubše »koalicijske« stranke SDS (Glas za otroke in družine) Aleš Primc je recimo na družabnem omrežju Twitter zapisal, da »tvite Janeza Pogorelca retvitajo in všečkajo večinoma pripadniki izrojene levice in homo-lezbični-bi-trans-queer seksualni aktivisti«. Od »manj normalnih« desničarjev, med katere Pogorelec prišteva tudi Primca, naj bi ga med drugim ločevala zadeva Patria, v zvezi s katero je (drugače od Primca) kritiziral Janševe napade na sodstvo, ni se hodil kazat na proteste pred vrhovno sodišče in je menil, da Janša ne bi mogel biti iz zapora izvoljen na poslansko funkcijo oziroma da mu ta ne pripada.

Pogorelec sicer v medijih dobiva dokaj veliko priložnosti za nastopanje prav zato, ker velja za enega manj radikalnih, bolj »normalnih« pravnih strokovnjakov s konservativnim svetovnim nazorom. Da se zavzema predvsem za »normalnost« na desnici in da je eden od predstavnikov te »normalnosti« in hkrati del prevladujoče večine v NSi, ki se zavzema za »normalno Slovenijo«, pogosto javno (med drugim prek Twitterja) poudarja tudi sam. »Fundamentalistom, levim in desnim, stojimo nasproti normalni, zmerni ljudje, ki razumemo, ljubimo, odpuščamo, a ne odstopamo od argumentov,« je nedavno zapisal na Twitterju. Tam je podobno ploden v aktualnopolitičnih odzivih kot precej drugih politikov na desnici. A precej manj izločevalen, žaljiv, nespodoben … Zavzema se za »normalno evropsko desnico« v slovenskem prostoru (brez Janeza Janše), ki bi po njegovem prepričanju zagotovo trdno in za dolgo prevzela oblast, kot je to v nekaterih drugih evropskih državah. S tem naj bi Pogorelec s somišljeniki zapolnjeval prostor umirjene, prave desnice, ki v Sloveniji pravzaprav nikoli ni bil zares zapolnjen. Vsekakor pa je že dolgo, že vsaj od časa, ko je vodenje SLS opustil Franc Zagožen, povsem izpraznjen.

A prav Pogorelec je bil eden izmed bolj »normalnih« zagovornikov referendumov o dveh različicah družinskega zakonika, s katerim je politična večina istospolnim podelila nekatere pravice, ki jih vsi drugi že uživajo. Njegovo mnenje je štelo več od mnenj množice »nenormalnih« nasprotnikov podeljevanja pravic istospolno usmerjenim prav zato, ker po splošnem prepričanju ne sodi med »nenormalne« predstavnike konservativne politike in splošnih pogledov na svet. Tedaj je zagovarjal mnenje, da je referendum o izenačitvi pravic istospolnih parov s heteroseksualnimi mogoč, ker ne gre za pravno vprašanje oziroma vprašanje človekovih pravic, pač pa za politično odločitev, ali in koliko bodo nekatere pravice podeljene tudi istospolno usmerjenim. Od bolj »nenormalnih« nasprotnikov istospolno usmerjenih naj bi ga ločevalo to, da sam nima nič proti podelitvi nekaterih pravic istospolnim parom (poroka, posvojitve). Seveda pod pogojem, da jim jih podeli ljudska večina, saj jim, drugače kot heteroseksualnim parom, ne pripadajo, ampak so jim lahko le podeljene.

Tudi glede zakona o tujcih je njegova retorika odločno milejša od retorike velike večine drugih političnih in mnenjskih voditeljev na desnici. Nič ne govori o muslimanski nevarnosti, ki prihaja izvajat teroristične napade, zavojevat Evropejce z nazadnjaško vero, posiljevat naše ženske ter krast naše službe ali pa se napajat iz socialnih transferjev. A Pogorelec vendarle zagovarja zakon, s katerim bi Slovenija prva v Evropi uzakonila možnost, da formalno in brez vsakršnega dvoma suspendira konvencijo o človekovih pravicah v delu, kjer govori o pravici do mednarodne zaščite, in druge konvencije, ki zavezujejo države k spoštovanju begunskih pravic.

Namestnik direktorice vladne zakonodajne službe miri nasprotnike zakona in javnost, da zakon sam po sebi še ne bi kršil nikogaršnjih pravic, da bi lahko protibegunski ukrep izrekla le dvotretjinska večina v državnem zboru, to pa bi se lahko zgodilo zgolj, ko bi državi grozil propad, ker bi se na njenih mejah kar naenkrat znašlo pol milijona prosilcev za azil in bi si želeli to prošnjo vložiti v Sloveniji. Pogorelec pravi, da nobena konvencija ne more zavezati države k temu, da mora preprosto dovoliti svoj propad. Seveda je tudi svarjenje pred pol milijona tujcev mogoče razumeti kot skrajno retoriko in strašenje ljudi. Ker pa je precej drugačna od prevladujoče desničarske retorike, ki svari pred muslimansko pošastjo, ki se širi po Evropi, je sprejemljiva še za precej širši krog ljudi.

Zmerni Janez Pogorelec zagovarja zakon o tujcih, ki je videti, kot bi ga napisal kak skrajno desni (slovenski ali evropski) politik.

Prihod pol milijona beguncev v kratkem časovnem obdobju v eno samo državo je res izjemen dogodek, ki se verjetno dejansko še nikoli nikjer ni zgodil. Težko bi zato našli človeka, ki se mu ne bi zdelo normalno, da država z dvema milijonoma prebivalcev začasno zapre mejo po tem, ko je že sprejela za četrtino celotnega prebivalstva prosilcev za azil. Oziroma celo najti človeka, ki se mu ne bi zdelo normalno, da bi država začela omejevati vstop tujcem, ko bi naenkrat vanjo želelo vstopiti toliko ljudi. Tudi Pogorelec pravi, da bi bilo to normalno. Nenormalno je torej nasprotovati zakonu o tujcih.

Pogorelec se predstavlja za drugačnega, bolj »normalnega« (desničarskega) politika od velike večine drugih (desničarskih) politikov. A na »normalen« način zagovarja iste politične in družbene ukrepe kot drugi »nenormalni« politiki in mnenjski voditelji na desnici. S tem pa legitimira prav te »nenormalne« politike in njihove »nenormalne« cilje. In to morda še bolj, kot te cilje legitimirajo oni sami. Pogorelec legitimira prav tisto izločevalno politiko Aleša Primca, ki je v bistvu politika Janeza Janše, od katere se tako zelo želi javno distancirati. Tudi zakon o tujcih je napisan, kot bi ga pisala onadva oziroma kak drug (skrajno) desni (slovenski ali evropski), po Pogorevcu »nenormalni« politik.

Je torej Janez Pogorelec res bolj »normalen« od »nenormalnih« Aleša Primca in Janeza Janše?