1. 2. 2017 | Kultura
Ljubezen v zrelih letih
© Damjan Švarc
Na Malem odru SNG Maribor bo 3. februarja ob 20.00 premiera drame Staromodna komedija v režiji Ajde Valcl, ki jo je leta 1975 napisal dramatik in vodja Moskovskega dramskega studia Aleksej Nikolajevič Arbuzov. Nostalgično romantična komedija o ljubezni v zrelih letih, je postala velika uspešnica gledališč v državah nekdanjega vzhodnega bloka (v Sloveniji je bila uprizorjena v ljubljanski Drami leta 1977 v režiji Mirana Herzoga in izvedbi Štefke Drolc in Rudija Kosmača).
Aleksej Nikolajevič Arbuzov je v svoji več kot petdeset let dolgi karieri napisal dobrih trideset dramskih del, ki so jih v času njegovega življenja igrali po vsem svetu. Njegov veliki uspeh je bil za marsikoga uganka, saj se je Arbuzov kot sovjetski dramatik v svojih delih zmeraj posvečal problemom, ki so vznemirjali Sovjetsko zvezo, ta pa se je zelo razlikovala od preostalega sveta. V zgodovini države ni bilo nobenega pomembnega dogodka, na katerega se Arbuzov ne bi odzval: kolektivizacija (Šestero ljubljenih), gradnja moskovskega metroja (Dolga pot), 2. svetovna vojna (Hišica na obrobju, Nočna izpoved, Moj ubogi Marat, Nesmrtni, Leta popotovanj), megalomanski gradbeni projekti (Irkutska zgodba). Ampak vse to je pri njem zgolj zgodovinsko ozadje., ki v resnici zelo malo vpliva na recepcijo igre. Arbuzov je družbenozgodovinsko dogajanje svoje dobe presegal ‒ aktualno in vsakdanje se je pri njem zmeraj prepletalo z nadčasnim, ideološke osti pa v njegovih delih sploh ni čutiti. Ruska kritika je na različnih razvojnih stopnjah njegove dramatike ugotavljala, da so junaki Arbuzova nenavadno neodvisni, svobodni od vsakdanjih in socialnih okoliščin, na ozadju katerih obstajajo. To so razlagali s tem, da značaj teh junakov sloni na njihovi naturi, na notranjem, globinskem bistvu, ki ni socialno determinirano.
V središču Staromodne komedije je poletna romanca med letoviškim zdravnikom in cirkuško artistko v poznih zrelih letih. Odštekana in svojeglava gospa Lidija Vasiljevna je poklicana h glavnemu zdravniku sanatorija, ker krši red in mir, odkar je prišla. Njeno šestdnevno bivanje je sprožilo val pritožb in doktor Rodion Nikolajevič v vsej svoji karieri še ni imel tako "nenavadne bolnice". Lidija namreč že pred sončnim vzhodom svoje sosede zbuja z glasnim recitiranjem in s petjem, ponoči jim ne da spati, ker skozi okno pleza na vrt, da bi se, kot sama pravi, naužila mesečine, da bi tavala do morja in bila sama z naravo. Zdravnika Rodiona Nikolajeviča "zmešano bitje" s spremenljivim značajem nervira, razburja, a hkrati se mu, na nek prismuknjen in medicinsko nepojasnjen način, zdi z vsakim novim srečanjem bolj zanimiva in privlačna. Srečanja dveh "osamelcev" vodijo skozi prisrčne nesporazume, burne prepire in soočenja z "nepremostljivimi" razlikami, a hkrati zid, s katerim sta pred svetom zavarovala svojo ranljivost, po malem popušča. V triintridesetih dneh se je poletna vročica naselila tudi pod njuno trdo kožo in napoved pravi, da se obeta zanimiva in topla jesen. "Živeti dolgo je coprnija. Živeti zanimivo – to je naloga."
"On (Rodión Nikolajevič) in Ona (Lidija Vasiljevna) sta v evropski komediografiji sicer že stoletja znana značajska tipa: on zadržan, vase povlečen, resnoben, romantičen, bolj kot ne ženomrzec, ona naivka, zapeljivka, odprta, prostodušna, nasmejana … Trk takšnih osebnosti je odrsko vedno zanimiv, saj prinaša obilo možnosti za razvoj vsakovrstnih komedijskih situacij,"pravi dramaturg Vili Ravnjak.
Po besedah režiserke je "kvaliteta Staromodne komedije njena moč v emociji. V ospredju je nedvomno odnos dveh karakterjev. V predstavi sem želela v bližnji kader postaviti samo protagonista. Zanima me njuna zgodba, zato raziskujem dinamiko njunega odnosa in atmosfero, ki ob tem nastaja."
V predstavi bosta nastopila dva mariborska igralca zrele generacije Milada Kalezić in Bojan Maroševič. Za prevod je poskrbel Borut Kraševec, dramaturg je bil Vili Ravnjak, scenografka Jasna Vastl, kostumografka Belinda Radulović, skladateljica Polona Janežič, lektor Simon Šerbinek, oblikovalec svetlobe Igor Remeta.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.