Ni prostora za revne

Prejšnji petek smo izvedeli, da je predsedniku vlade dr. Miru Cerarju »osebno hudo«, ker ve, da nekateri živijo v revščini, saj so minimalna plača in pokojnine prenizke in morajo »ti ljudje živeti zelo težko in skromno«. Cerar kljub temu ne bo dvignil minimalne plače na 700 evrov neto mesečno, kot je zahtevala poslanska skupina opozicijske Združene levice. Njen vodja Luka Mesec je v državnem zboru v podporo zahtevi povedal, da gospodarstvo raste, tudi dobički podjetij, in da je Cerarjeva vlada zvišala plače najbogatejši desetini prebivalstva z znižanjem dohodnine, medtem ko humanitarne organizacije poročajo, da je vsak peti, ki pride k njim po pomoč, zaposlen. »Presežki se ustavijo pri najbolje plačanih in pri kapitalu,« je Cerarja izzval Mesec, prepričan, da je to »povsem politična odločitev«.

Predsednik vlade je v odgovoru navedel več razlogov, zakaj drugačne politične odločitve ne bo. Vlada je že zvišala minimalno plačo za 1,8 odstotka, na 614 evrov neto mesečno, kar je enak odstotek rasti povprečne plače kot v lanskem letu. Minimalna plača je približno 60 odstotkov povprečne plače, razmerje med njima pa je zaradi razlogov, ki jih Cerar ni navedel, treba ohranjati nespremenjeno. Verjetno zato, da ne bi bilo prevelike enakosti med ljudmi, ki naj bi, kot je pred slabimi tremi leti razložil nekdanji finančni minister te vlade dr. Dušan Mramor, zmanjševala motivacijo in razvoj. Cerar je v petek tudi poudaril, da je minimalna plača v Sloveniji že med najvišjimi v Evropi, kar ni čisto res. Je pa res, da smo boljši od držav vzhodno in južno od nas. To je očitno del sveta, kamor nas uvršča naše gospodarstvo, saj je Slovenija prva v Evropi po deležu ljudi, ki prejemajo minimalno plačo ali malo več.

Za Cerarja je najpomembnejše prav gospodarstvo. Občutnejšemu dvigu minimalne plače nasprotuje, ker je »treba upoštevati gospodarstvo«, in to mu pravi, da dviga ne bo preneslo. Cerar ga ne želi prizadeti, ker bi se »to negativno pokazalo za nazaj«. Višje stroške dela naj bi podjetja prevalila na delavce, saj naj bi manj zaposlovala ali pa bi delavce najemala prek manj varnih oblik pogodb. V podporo tej razlagi je Cerar navedel izračun urada za makroekonomske analize in razvoj. Tam so ugotovili, da se je zaradi dviga minimalne plače v letu 2010 s 460 na 562 evrov neto mesečno število zaposlenih na kratek rok zmanjšalo za 7 tisoč in na dolgi rok za 18 tisoč.

Tako kot predsedniki podjetij Cerar v tej razpravi ne pušča prostora za stiske revnih ali za svoje osebne stiske, ker za revne ve. Vse je predvsem nepolitično ugotavljanje, kaj potrebuje gospodarstvo, da bo konkurenčno. Naloga vlade je, da »zelo spodbuja« uspešno gospodarstvo in vodi državo v »normalno smer«, je v petek povedal premier. Iz njegovih prejšnjih nastopov pa vemo, da bi delavcem pomagal predvsem tako, da bi otežil življenje »lenim«, »neodgovornim« in »nemotiviranim«. Za gospodarstvo spodbude, za delavce moraliziranje.

Na srečo se razprava ne bo končala tu. Kot so v torek poročale Finance, bo Zveza svobodnih sindikatov sredi februarja postavila zahtevo, da se najnižje plače zvišajo prek kolektivnih pogodb.