Izzivanje z domobransko zastavo

Kazen za vznemirjanje sosedov

Šestnajstega decembra lani je nekdo poklical na metliško policijsko postajo in policiste obvestil, da je v njegovi vasi izobešena belo-modro-rdeča zastava z grbom dežele Kranjske in zlatim napisom »Za dom, v boj«. Policisti so se pogovorili s stanovalcem hiše, na kateri je visela zastava, vendar ga niso oglobili. Ker med okoliškimi prebivalci niso zaznali vznemirjenja, po njihovem mnenju ni šlo za kršitev javnega reda in miru, to pa je edini prekršek, za katerega bi izobešanje tak- šne zastave lahko šteli.

Pozneje, 22. decembra, se je zaradi iste zastave na policijo obrnila še ena soseda. Tako so bili po mnenju policistov izpolnjeni pogoji za ugotovitev kršitve javnega reda in miru. Stanovalcu hiše so izdali plačilni nalog v višini 104 evre in mu naročili, naj zastavo odstrani.

V stranki SDS so ogorčeni. Vinko Gorenak je vprašal ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, kateri predpisi prepovedujejo izobešanje ali nošenje »zastave nekdanje dežele Kranjske kot dela Avstro-Ogrske monarhije, katere del je bila tudi današnja Slovenija«.

Gorenak se spreneveda. Po barvah in grbu bi res lahko šlo za zastavo dežele Kranjske, vendar so tako zastavo uporabljali tudi domobranci. Tisti, ki jo je izobesil, je meril na to, saj je napis »Za dom, v boj« naslov domobranske pesmi. Vendar tudi domobranski simboli niso prepovedani. Uporabo teh lahko policija oglobi samo, kadar povzročajo vznemirjenje, torej je kršen javni red in mir. »Takšna zastava je zaradi svoje zgodovinske simbolike pri posameznikih povzročila občutek vznemirjenosti, razburjenja in zgražanja,« je Gorenaku pojasnila Vesna Györkös Žnidar.

Ministrica se zaveda, da ravnanje policistov v takšnih primerih ni natančno predpisano. »Za presojo kaznivosti takšnega ravnanja je vsekakor treba ugotavljati vzročno povezavo simbolov oziroma dejanj s kršiteljem in prijaviteljem ter namenom storilca,« je zapisala.

Zastave storilec še vedno ni snel, policija pa ga je osumila še dveh drugih prestopkov. Očita mu, da je policistoma, ki sta ga obravnavala, grozil prek spletnega družabnega omrežja Facebook in da ni prijavil začasnega prebivališča.