Vrhunsko pripravljen festival

Ment je vrhunsko organiziran domač festival, to se je v Ljubljani potrdilo prejšnji teden, ko se je od srede do petka odvil že tretjič doslej. Festival je minil brez spodrsljajev, izjema je bilo le to, da si zaradi gneče v klubih na Metelkovi tretji dan festivala ni bilo mogoče ogledati vseh koncertov.

Domet festivala Ment, ki kot »showcase« festival daje priložnost manj uveljavljenim domačim in tujim glasbenikom, je sicer težko opredeliti. Na prvi pogled se zdi, da koncertna prizorišča najbolj napolnijo kar sami glasbeniki in preostali gosti festivala, denimo govorci, ki na spremljajočih konferencah predstavljajo različne vidike glasbenega posla. Tu so še organizatorji in skavti večjih festivalov, novinarji, predvsem na nastopih domačih glasbenikov pa tudi njihovi (lokalni) privrženci. Zato ni težko razumeti očitkov o »zaprtosti« showcase festivalov, kar pa ne pomeni, da Ment ne nagovarja tudi običajnih koncertnih obiskovalcev. Potem ko so ameriški rockovski posebneži Deerhoof svoj nastop odpovedali, zvenečih imen med nastopajočimi resda ni bilo, a izvrstnih koncertov ni manjkalo.

Naključje je sicer hotelo, da smo prvi večer festivala spoznali, da lahko, kadar ima opravka z (odrsko) nepreizkušenimi glasbeniki, z njihovo umestitvijo na posamezno prizorišče spodrsne tudi organizatorju. Na velikem odru Kina Šiška so se kot prvi suvereno znašli domači indie rockerji Koala Voice, precej manj prepričljivi pa so bili tuji gosti. Najprej britanska ulična atrakcija, dvojec Heymoonshaker, ki se je s svojim spojem bluesa in beatboxanja na velikem odru povsem izgubil. Za njim pa še estonski zvezdnik Tommy Ca$h, ki je s svojim križancem rapa in rejva izpadel kot soliden (postsovjetski) imitator zasedbe Die Antwoord na kakšni bitki talentov. Sodeč po videnem in slišanem bi si priložnost na večjem odru veliko bolj zaslužil norveški trio Sauropod, ki je s svojim spevnim punk rockom v spomin priklical zasedbi Nirvana in Pixies ter navdušil polno manjšo dvorano Kina Šiška.

V petek smo se odpravili v povsem napolnjen klub Channel Zero, ki so ga zatresli in razplesali ruski rockerji Spasibo, za njimi pa še domači kvartet Persons From Porlock, ki mu na podlagi njegovega albuma ne bi pripisali take odrske energičnosti. Komadi so namreč na koncertu dobili precej tršo podobo, a obenem ohranili tisto očarljivo spevnost ter (hrupno) psihedeličnost. V naslednjih štirih urah smo na istem prizorišču ugotovili, da primorski producenti budno spremljajo aktualne svetovne smernice. Luxas, .čunfa, Gregabytes in Blaž, ki smo jih spoznali že na lanski kompilaciji Giro, ter na novo pridruženi Šuljo so vsak po svoje sprevračali hiphop in elektronsko glasbo ter potrdili, da suvereno stopajo po sledeh, ki jih je na Obali pustil Gramatik.

Ja, Ment je tudi s tretjo izvedbo, ki je gostila skoraj 60 glasbenih izvajalcev, prepričal. Če mu bo v naslednjih letih uspelo nagovoriti širše (domače) občinstvo, pa je odvisno predvsem od radovednosti slednjega in morda nekoliko srečnejše roke pri izboru tujih bendov. Dobrih sicer ni manjkalo niti letos, a so bili pred festivalom manj izpostavljeni. Bodo pa prav po zaslugi Menta v prihodnje verjetno deležni večje pozornosti.