13. 2. 2017 | Kultura
Nadrealistična antibiografija čilskega poeta in politika
Po predvajanju na festivalu Liffe, bo od 15. februarja dalje v ljubljanskem Kinodvoru na ogled film Neruda, v katerem se čilski režiser Pablo Larraín (Klub, Jackie) osredotoča na eno najbolj burnih obdobij življenja Pabla Nerude. Film ujame duha in persono velikega čilskega poeta in politika v stekleničko duhovite, energične in nekoliko nadrealistične antibiografije s pridihom filma noir.
Pablo Neruda (1904–1973) je bil čilski pesnik in politik. Leta 1927 je vstopil v diplomacijo, zato se je pogosto selil v različne države sveta. Leta 1945 se je kot zaprisežen levičar pridružil čilski komunistični partiji. Film se osredotoča na leto 1948, ko je bila komunistična partija preganjana, Neruda pa je bil prisiljen z družino ponovno zapustiti Čile. Vrnil se je leta 1952, ko je vlada umaknila narok za pregon levičarskih pisateljev in politikov. V naslednjih dvajsetih letih se je uveljavil kot eden najpomembnejših pesnikov 20. stoletja, leta 1971 pa je za svoje delo prejel tudi Nobelovo nagrado.
Film se odvija leta 1948, ko hladna vojna doseže Čile. Senator Pablo Neruda v kongresu tamkajšnjo vlado okrivi izdaje komunistične partije, za kar si prisluži obtožnico predsednika Gonzaleza Videle. Policijskega predstojnika Oscarja Peluchonneauja pošljejo aretirat poeta. Neruda poskuša skupaj z ženo, slikarko Delio del Carril, pobegniti iz države, vendar sta se ubežnika prisiljena skriti. Navdahnjen s temi dogodki Neruda napiše Veliki spev. Medtem se v Evropi razširi glas o poetu, ki ga lovi policija, zato se začnejo umetniki na čelu s Pablom Picassom zavzemati za njegovo svobodo. Neruda v tem boju prepozna priložnost za novo rojstvo.
"Mislil sem si, da je nemogoče posneti film o Pablu Nerudi. Neruda je ljubil hrano, bil je odličen kuhar in poznavalec vin. Svetovni popotnik in zbiralec. Bil je ljubitelj žensk, komunist, politik, senator in neverjeten mojster našega jezika. Kako sploh upodobiti takega človeka? Nerudo je nemogoče spraviti v škatlico. Nemogoče ga je "zagrabiti." Neruda je zelo kubistično delo: po delčkih skuša ujeti atmosfero. Mislim, da ne moremo reči, da gre za biografijo, zato raje rečemo, da gre za antibiografijo, ki poskuša zajeti Nerudov kozmos. Nerudova moč je koreninila v njegovi sposobnosti opisati našo deželo, našo družbo, naše ljudi na način, ki ga ni premogel noben zgodovinar ali novinar. Zato se v filmu nismo ukvarjali z njegovo poezijo, ampak smo jo raje poskušali vsrkati in nato opazovali, kaj se bo iz tega rodilo.
Ko se znebiš realizma, se znajdeš v nekem prostoru, kjer se moraš le še povezati z liki in s tem, kar delajo. Tu imamo zanimiv koktajl likov, ki nas je pripeljal do filma z elementi filmov noir iz štiridesetih in petdesetih let, ki pa je hkrati tudi film o igri mačke z mišjo, triler, policijska proceduralna drama. To je tudi film ceste in črna komedija. Menim, da je bistvo filmske umetnosti ujeti čas. Zato sem hotel v film vnesti nekaj hitrosti iz Nerudovega dela. Njegove manj znane pesmi so polne jeze in besa. Neruda ima ritem. Ima hitrost. Hotel sem ujeti njegov poetični ritem in ga preliti v gibanje kamere, v način gibanja ali hoje igralcev," je zapisal režiser.
Pablo Larraín je po študiju filmske režije ustanovil produkcijsko hišo Fabula. Leta 2005 je posnel prvi celovečerec Fuga, leta 2008 pa prvi del nenačrtovane trilogije o življenju pod Pinochetovo diktaturo, temačno komedijo Tony Manero. Film je bil premierno prikazan v canski sekciji Štirinajst dni režiserjev. Leta 2010 je v tekmovalnem programu Beneškega filmskega festivala premiero doživel režiserjev tretji celovečerec Post Mortem. Sklepni del satirične trilogije in zgodba o padcu Pinochetovega režima Ne! (2012) sta mu prinesla nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film. Peti celovečerec Klub (2015) je na Berlinalu osvojil veliko nagrado žirije. Film Neruda (2016) je premiero doživel v sklopu sekcije Štirinajst dni režiserjev festivala v Cannesu, v tekmovalnem programu festivala v Benetkah pa je bil prikazan (in nagrajen za najboljši scenarij) tudi njegov prvi film v angleškem jeziku, Jackie.
Zc3iguAWr7U
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.