Rasisti na svobodi

Zanikanje holokavsta smo v Sloveniji prepovedali že leta 2008. Od tedaj v 297. členu kazenskega zakonika piše, da se z dveletno zaporno kaznijo kaznuje tisti, ki »javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost«. Kljub jasno zapisanemu členu pa v Sloveniji tako rekoč ni primerov, ko bi zaradi tega kaznivega dejanja tožilstvo kogarkoli preganjalo.

Iz policije so odgovorili, da so v 15 letih, od leta 2000 do leta 2015, po 297. členu kazenskega zakonika obravnavali le dve (2) kaznivi dejanji, pri čemer na vrhovnem državnem tožilstvu ne vedo, kaj se je s tema dvema primeroma zgodilo. Čeprav se torej zdi, da so kazniva dejanja odobravanja holokavsta ali širjenja trditev o večvrednosti ene rase prava redkost, pa lahko že pri bežnem pregledu spleta zasledimo kopico najskrajnejših idej. Pred leti je recimo skupina t. i. slovenskih radikalov na svojih spletnih straneh trdila, da je bilo taborišče Auschwitz zgolj »velik manufakturni kompleks za proizvodnjo sintetičnega gumija in tamkajšnji stanovalci so bili delovna sila«, danes pa ta skupina na strani Rasna zavest podaja razloge, zaradi katerih fašizem »kljub svojim dobrim stranem« ni bil dovolj zasnovan na rasi.

Ali ti primeri niso dovolj očitni? V Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so ta mesec, na mednarodni dan spomina na holokavst, policiji podali ovadbo zoper slovenskega uporabnika Twitterja (@staroverec), ki je namesto o holokavstu pisal o »holohoaxu« in trdil, da so »vsi glavni elementi holokavsta popolni nateg«, da so plinske celice »laž« in da »plinskih celic, 6M (milijonov pobitih Judov – op. a.) in nazi politike masovnega pobijanja ni bilo … tifus je pa bil.« Morda bo ta primer postal prvi. Pri čemer direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar pravi, da antisemitizem v Sloveniji niti ni tako redek, kot utegnejo kazati navedeni primeri, saj je bil, poleg antikomunizma in klerikalizma, tretji najpomembnejši zaščitni znak slovenskega domobranstva.

Luthar recimo opozarja na najznačilnejše izjave iz domobranskih vojaških priročnikov, plakatov, govorov …, ki so ljudem dopovedovali, da »Judje nameravajo zasužnjiti svet«, da so »Judje podkupili partizane zato, da bi uničili slovenski narod,« in da so se domobranci ob podpori nemške vojske borili »proti svetovnemu judovstvu«. Iz tega po njegovem izhaja, da je antisemitizem danes v Sloveniji zelo živ. Le da nastopa v obliki revizionizma zgodovine ali restitucije domobranskega gibanja.