S satiro proti grožnjam

Začelo se je na Nizozemskem, le dan po inavguraciji novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v govoru ob prisegi ničkolikokrat ponovil, da bo Amerika poslej prva, glavna. Nizozemska večerna satirična oddaja Zondag met Lubach je zgrabila priložnost in posnela video, v katerem je Trumpu predstavila krajevne znamenitosti, denimo iz vesolja viden ocean, ki se razteza na meji z Mehiko, ter mu sporočila, da bodo Nizozemci presrečni, če bo njihova država lahko takoj za Ameriko, druga na svetu.

Ko so video videli ustvarjalci nemške satirične oddaje Neo Magazin Royale, so si rekli, da tako pač ne gre. Posneli so svoj video in Trumpa prosili, naj na drugo mesto raje uvrsti njihovo državo. Tako se je pobuda začela širiti kot virus in postala globalna, saj se za drugo mesto zdaj potegujejo že skoraj vse evropske države, pa tudi Kazahstan, Azerbajdžan, Avstralija, Nova Zelandija, Izrael, Maroko ... Pisani druščini, združeni pod imenom Every Second Counts, se je ob pomoči Jureta Godlerja in njegovega televizijskega šova pridružila tudi Slovenija. Trumpa je spomnila, da od tu prihaja njegova žena, poleg tega pa imamo, tako kot on, tudi pri nas radi zidove. Sicer imamo okrog države »le« ograjo, ne zidu, a »zadržuje migrante in ubija divje živali. Tako bi bil ponosen na nas!«

A vse države se ne borijo nujno za drugo mesto. Iran v videu Trumpa denimo obvešča, da bi bil zadovoljen s katerimkoli mestom, dokler bo pri njem zapisan bolje od sosednjega Iraka. Namibija se je razglasila za najboljšo afriško državo in zase zahteva še prvo mesto na svetu. Zato se ne smemo čuditi, da se je pojavil celo posnetek z Marsa, od koder Trumpu sporočajo, da lahko Ameriko, če jo zaradi kakršnegakoli razloga raznese, na novo zgradi kar pri njih.

Pravzaprav ne preseneča, da je pobuda Every Second Counts doživela tako množičen, tudi mednaroden odziv. Vsi posnetki seveda niso noro smešni, vsi tudi niso presežni, a prav vsak uporablja satiro za nastavljanje ogledala ameriškemu predsedniku in njegovim rasističnim, seksističnim, manipulativnim ali preprosto lažnivim izjavam ter skrajno spornim ukrepom. In to je nujno. Najboljši odgovor na Trumpove grožnje je namreč smeh. Ali kot je pred leti v Mladini zapisal Marko Zorko: »Smeh je znamenje svobode, začetek smeha je konec strahu.«

Morda je danes smeh res še bolj kisel, a vseeno je boljši od strahu. Absolutni vladar potrebuje strah, da lahko vlada. Ko strah izgine, izgine tudi absolutni vladar. Trumpu se je torej treba začeti smejati že čisto na začetku. Seveda zgolj smeh ni dovolj, da bi se stvari spremenile, je pa prvi, spodbudni korak.

Spodbudno je tudi, da kultna ameriška oddaja Saturday Night Live prav zdaj doživlja najboljšo in najbolj gledano sezono v dveh desetletjih. Še posebej briljira s skeči, v katerih Trumpa imitira igralec Alec Baldwin, tiskovnega predstavnika Bele hiše Seana Spicerja pa igralka Melissa McCarthy. Trumpovega svetovalca, skrajneža Steva Bannona, upodablja kar lik smrti. Trump je nad temi skeči vedno znova ogorčen, parodije mednarodnih razsežnosti na svoj račun pa za zdaj še ni komentiral.