Skriti favorit

Če bi vam kdo v istem stavku omenil Metko Krašovec, letošnjo Prešernovo nagrajenko, ki jo marsikdo vidi kot najpomembnejšo slovensko slikarko po Ivani Kobilci, in losangeleškega producenta Skrillexa, osemkratnega grammyjevca in enega najpopularnejših elektronskih glasbenikov, bi mu verjetno še nedavno prisodili precej bujno domišljijo. Zdaj pa nič več. Od 2. decembra umetniško delo Semiramidini vrtovi Metke Krašovec krasi naslovnico ene zadnjih plošč v katalogu Skrillexove založbe OWSLA. Zasluge za to ima Darren Williams alias Star Slinger, britanski beatmaker in producent, ki je drugi dom našel v Ljubljani.

Williamsu se stvari vedno dogajajo po naključju in to velja tudi za njegovo selitev v naše kraje. Potem ko je leta 2010 začel ustvarjati pod psevdonimom Star Slinger, je najprej nastopil v domačem Manchestru in nemškem Berlinu, tretji nastop pa je imel v ljubljanskem klubu K4. Dogodek je z vizualijami opremila slovenska grafična oblikovalka Michaela Selmani, ostala sta v stiku, prijateljstvo je preraslo v zvezo. Ko sta pred tremi leti postala starša, se je Williams preselil. Zaradi družine, pa tudi Slovencev, ki se mu zdijo toplejši ljudje od njegovih rojakov, dasiravno zdaj že za kakšno stopinjo hladnejši, pripomni z nasmeškom.

Na prvi pogled se zdi nenavadno, da ga, vsaj kot glasbenika, pri nas pozna le peščica ljudi. Nastopi zelo redko, kar pripisuje glasbi, ki morda ni pisana na kožo tukajšnjega klubskega občinstva. S tem nima težav, svoje glasbe noče vsiljevati nikomur. A prav to ga je pripeljalo k Skrillexu. »Pred štirimi leti me je po mejlu vprašal, ali bi bil pripravljen za rockovsko zasedbo Hundred Waters, ki je takrat izdala album pri njegovi založbi, narediti remiks. Hitro sva se dogovorila in pustila odprta vrata za morebitno novo sodelovanje,« se spomni. Ker se mu je vmes zgodilo starševstvo, je glasbo za nekaj časa postavil na stran. Zdaj, z novo, bolj pop oziroma songwritersko strukturirano ploščo We Could Be More, pa se mu je trenutek za objavo pri založbi OWSLA zdel pravšnji. Brez kompliciranja.

»Pred leti sem obiskal Moderno galerijo in se zagledal v sliko Metke Krašovec, v kateri sem videl nekaj zunajzemeljskega, utopičnega.«

Velika Britanija ima bogato tradicijo klubske elektronske glasbe, a Star Slinger se je zaradi soulovske, R ‘n’ B in southern rap senzibilnosti, pa tudi sodobnejših ameriških (ob) plesnih izpeljank, ki jih rad obrača v svoji glasbi, bolj prikupil ameriškim kot britanskim poslušalcem. Že med odraščanjem v Nottinghamshiru so ga očarali Warren G, De La Soul in podobni ameriški raperji. S sošolci je izmenjeval tudi starejše rejverske kasete in se nekje vmes zagledal še v punk. Vse to je močno zaznamovalo njegovo glasbo. »Pri kakšnih trinajstih sem začel producirati trance, pozneje sem izdal tudi nekaj house plošč. Pomembna prelomnica pa se mi je zgodila, ko sem spoznal glasbo J Dille oziroma njegovo specifično tehniko vzorčenja.« Ja, takrat je ugotovil, da vzorce, nabrane s starih R ‘n’ B plošč, lahko postavi v sodobni kontekst, in tega se je lotil tako spretno, da so ga kmalu opazili pri The Guardianu in tudi na tedaj zelo živahni blogerski sceni s portalom Pitchfork na čelu.

Prvi album oziroma mikstejp Volume 1 je objavil leta 2010 in kmalu so začele deževati prošnje za remikse. Tudi od uveljavljenih ustvarjalcev, kot so Jessie Ware, Gold Panda ali zasedbi Broken Social Scene in The Go!

Team. Še več, konec leta 2011 mu je elektronsko sporočilo s prošnjo, da bi rad naredil remiks ene od njegovih skladb, poslal celo Diplo. Tisti producent, ki so ga šefi založb velikank že takrat rotili za remikse pri njih izdanih skladb. Vse to mu je na stežaj odprlo vrata na ameriško koncertno prizorišče. Oddelal je več obsežnih samostojnih turnej, kjer sta mu občinstvo ogrevala tudi cenjena elektronska producenta Shigeto in Shlohmo. Raperski zvezdnik A$AP Rocky pa ga je povabil na svojo evropsko turnejo.

Ja, z nekaj konformizma bi verjetno lahko zelo dobro izkoristil priljubljenost. Toda stvari rad počne po svoje. Ta premišljenost (ali pa zadržanost) je verjetno preprosto ena od njegovih značajskih lastnosti. Že v pogovoru za Mladino je raje kot o sebi govoril o mladem ljubljanskem elektronskem dvojcu FFX, ki ga pod svojo klubsko znamko Jet Jam promovira v tujini.

In zakaj si je za naslovnico nove plošče izbral prav delo Metke Krašovec? »Spet je tako hotelo naključje. Nisem tip človeka, ki hodi v galerije, ampak na Michaelino povabilo sem pred leti obiskal Moderno galerijo in se zagledal v sliko, v kateri sem videl nekaj zunajzemeljskega, utopičnega. Seveda pa je bila za samim motivom tudi izjemno lepa zgodba. Metko Krašovec sem pozneje osebno spoznal in resnično je navdihujoča ženska.«