»Tukaj smo temu vinu vedno pravili teran«
O teranu smo se pogovarjali s hrvaškim in slovenskim vinarjem
Danijel Kraljević je eden mlajših vinarjev in oljkarjev iz hrvaške Istre, ki je v zadnjem desetletju zaslovel s svojo znamko visoko kakovostnih vin »Cuj«. Začel je iz nič, skupni vložek v obrat je znašal okrog 100 tisoč evrov, od česar je dobil 50 odstotkov, torej 50 tisoč evrov nepovratnih sredstev EU. Danes na vinorodnem področju Umaga prideluje predvsem malvazijo – na leto je proizvede okrog 30 tisoč litrov. Na dveh hektarjih pa prideluje tudi »teran«, kot mu pravi. »Tukaj smo temu vinu vedno pravili teran. Eni so pridelovali refošk, drugi pa teran, zakaj bi v EU moralo biti drugače,« se sprašuje. Zaradi slovenskih zahtev je sicer svoje vino na etiketah za vsak primer preimenoval v »Tera«. Na leto ga proda okrog 5000 litrov, med njegovimi rednimi gosti pa naj bi bil tudi urad predsednika hrvaške države. Je sicer tudi član upravnega odbora Vinistrie, istrske zadruge pridelovalcev vina.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.