Konec evropske varčevalne politike?

Kanclerski kandidat nemških socialnih demokratov Martin Schulz je presenetil z napovedjo sprememb reform na trgu dela in socialnega varstva Agenda 2010

Martin Schulz, kandidat socialnih demokratov (SPD) za nemškega kanclerja na letošnjih parlamentarnih volitvah, napoveduje spremembe Agende 2010. To so reforme trga dela in sistema socialne varnosti s ciljem zmanjšati brezposelnost in spodbuditi gospodarsko rast, ki jih je med letoma 2003 in 2005 pripravila in sprejela nemška vladna koalicija s socialnodemokratskim kanclerjem Gerhardom Schröderjem na čelu. Te reforme še danes veljajo za zgled v Evropi, zlasti za krizne članice EU, od katerih EU pod patronatom Nemčije zahteva reforme.

Schulz se je odločil, da bo v predvolilni kampanji zagovarjal spremembe tega »dosežka« svojega predhodnika, ki ga je za svoje zmage na volitvah po letu 2005 s pridom uporabljala sedanja krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel. Socialni demokrati so zdaj drugič v vladi z Angelo Merkel, kanclerja pa od Schröderja, torej od leta 2005, niso imeli.

Martin Schulz je pred kratkim volivcem sporočil, da se bo zavzemal za podaljšanje časa za prejemanje nadomestila za brezposelnost. Za koliko časa naj bi ta čas podaljšali, še ni znano. To bo v prihodnjih tednih povedala ministrica za delo iz SPD Andrea Nahles. Zdaj brezposelni, ki so mlajši od 50 let, prejemajo nadomestilo največ 1 leto, starejši pa največ 2 leti.

Schulz obljublja tudi novo »solidarnostno« pokojnino, ki bo vsem, ki so plačevali za pokojninsko zavarovanje 35 let, zagotovil ustrezen življenjski standard. Zaposlenim obljublja zmanjšanje števila pogodb o zaposlitvi za določen čas, pa večje sodelovanje zaposlenih pri sprejemanju odločitev v podjetjih.

Medtem ko je Angela Merkel reforme iz Agende 2010 podprla, saj jih je označila za »pogumne in odločne«, je inštitut za ekonomske raziskave (DIW) leta 2007 ugotovil, da je več kot polovica Nemcev, ki so jih prizadele reforme, izgubilo prihodek, med prejemniki socialne pomoči se je delež tistih, ki so revni, povečal s polovice na dve tretjini.

Podporniki reform pravijo, da je Agenda 2010 dosegla pomemben cilj, ki je bil zmanjšanje brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti se je v Nemčiji res zmanjšala z 11,7 odstotka v letu 2005, ko so bile reforme uvedene, na sedanjih 6,3 odstotka. Toda poročilo, ki ga je vlada Angele Merkel objavila decembra lani, navaja, da je 4,17 milijona Nemcev, kar je 6,1 odstotka vseh prebivalcev, zadolženih, plače najslabše plačanih niso rasle enako kot povprečna plača. Leta 2008 je bilo v Nemčiji 223 tisoč brezdomcev, leta 2014 pa 335 tisoč. Okrog 5,6 odstotka Nemcev je po uradnih podatkih zdaj revnih, število milijonarjev v Nemčiji pa se je povečalo z 12.424 v letu 2009 na zdajšnjih 16.495.

Predstavniki delodajalcev in ekonomisti so Schulzu takoj očitali, da spremembe Agende 2010 zahteva na podlagi napačnih podatkov. Podaljšanje časa za prejemanje nadomestila za brezposelnost bi po mnenju delodajalcev otežilo hitro vrnitev brezposelnih na trg dela, ob tem je Schulz navedel, da je število pogodb o zaposlitvi za določen čas precej višje od dejanskega. Med Nemci, ki so stari med 25 in 35 let, je po podatkih delodajalcev zaposlenih za določen čas dobrih 12 odstotkov, Schulz pa je govoril o skoraj 40 odstotkih.

Ekonomisti opozarjajo, da bi se politiki tudi v predvolilni kampanji morali najprej vprašati, kateri stebri so v preteklih letih pripomogli k stabilnosti nemškega trga dela. Pomemben del te stabilnosti so reforme Agende 2010.

Po zadnjih anketah je SPD prehitela krščanske demokrate (CDU/CSU) kanclerke Merklove. Podpora SPD je v času, odkar je znano, da bo Schulz njen kandidat za kanclerja, narasla za 12 odstotnih točk. Thomas Jaeger z univerze v Kölnu pravi, da je neverjetno, kako nepripravljena je bila CDU na nekoga, kot je Schulz. Predvidevali so, da bo ostala pri podpori med 20 in 25 odstotkov. Zasačeni so bili s spuščenimi hlačami. Povsem nepričakovano je Schulz pridobil nazaj mnoge nekdanje volivce SPD. »Govori njihov jezik in zveni kot eden izmed njih,« pravi Jaeger.

Nekateri mediji pa so že takoj nakazali, s katerimi kritikami se bo moral do volitev spopadati Schulz. Svojim sodelavcem naj bi pomagal do dobro plačanih služb, leta 2014 je kot kandidat na volitvah v evropski parlament v predvolilni kampanji izkoriščal privilegije, ki jih je imel kot predsednik evropskega parlamenta. Do zdaj je bil član desnega krila SPD, ki reforme iz Agende 2010 podpira, šele zdaj kot kanclerski kandidat se od njih previdno začel distancirati.

Johanna Uekermann, vodja podmladka SPD, ocenjuje, da se po letošnjih nemških parlamentarnih volitvah, ki bodo 24. septembra, utegne končati obdobje evropske varčevalne politike po diktatu Merklove in finančnega ministra Wolfganga Schäubleja. Schulza naj bi podpirali predvsem mladi. Werner Patzelt, profesor na tehnični univerzi Dresden, pravi, da je SPD zaključila z obdobjem, ko je za kanclerske kandidate imenovala ljudi, za katere je bilo že pred začetkom predvolilne kampanje bilo jasno, da Merklove ne morejo premagati.