Nastop za v zgodovino

SNG Drama Ljubljana že četrto leto pripravlja koncertni cikel Drama akustika, v okviru katerega svoj veliki oder enkrat na mesec prepusti glasbenikom. Ti svoje nastope vzamejo zelo resno, kar je razumljivo. Priložnost za koncert v osrednjem slovenskem gledališču je pač eminentna že sama po sebi, hkrati pa ponudi tudi drugačno izkušnjo tako samim glasbenikom kot tudi občinstvu, ki na istem odru praviloma spremlja gledališke predstave. Nič drugače ni bilo minulo nedeljo, ko je tam nastopil Klemen Klemen in spet dokazal, zakaj je že kakšni dve desetletji eden najbolj priljubljenih domačih raperjev.

Pripravil je namreč pravo poslastico, maratonski koncert, scenaristično precej podoben spektaklu v Kinu Šiška pred dobrim letom in pol, kjer je predstavljal svoj zadnji album SP3, in enako kot takratni se bo tudi tokratni nastop gotovo vpisal med domače raperske presežke. Resda tokrat (vsaj med nastopajočimi) ni bilo Jureta Koširja, je pa bil denimo Vlado Kreslin. In še približno trideset, štirideset drugih nastopajočih, glasbenikov, emsijev, pevcev, plesalcev in igralcev in tudi otrok, ki so s Klemnom pripravili epsko, dobre tri ure dolgo predstavo.

Eden ključnih dejavnikov za drugačen koncert je bil tokrat seveda že sam gledališki prostor, ki omogoča intimnejše razpoloženje. Klemen z ustvarjanjem tega nima težav niti na precej večjih odrih, saj s svojo karizmo, sproščenostjo in humorjem vedno hitro vzpostavi pristen, neposreden stik z občinstvom. A tokrat smo res dobili vtis, da sedimo v njegovi dnevni sobi. Če ne že zaradi udobnega naslanjača in pripadajoče klubske mizice, pa zato, ker je v premorih med skladbami skozi anekdote večkrat nagovoril svoje starše, ki so sedeli med občinstvom. V eni boljših se je opravičil za svoj slengovski in vulgarni besednjak: »Veste, moja mama je slovenistka. Ampak tako govoriti me ni naučila ona – to so me naučili v šoli.«

Ja, Klemen je dobršen del teh nagovorov serviral v obliki komičnih stand-up domislic. Bolj pa se je izgubljal v svojih razmišljanjih o »enosti«. Iztočnice za slednjo si je izposojal v citatih iz knjige psihologa in filozofa Martina Kojca, toda čeprav pogosto ni bilo jasno, kaj točno želi povedati, je njegovo vztrajanje in lovljenje misli na temo enosti postalo skoraj nekakšna rdeča nit celotne predstave. Na koncu je največkrat ponovljeno besedo večera v svojo skladbo Čas, rojen za dva spontano, duhovito in kakopak ob ovacijah občinstva vključil celo Kreslin.

No, glavno besedo so vendarle imele predvsem Klemnove rime ali pa kar raperske pripovedi, po katerih bi zlahka uprizorili tudi kakšno dramsko igro. Zaradi sedečega občinstva in samega Draminega ambienta je v repertoar tokrat vključil tudi nekaj takih komadov, ki jih na drugih koncertih ponavadi ne izvaja, med njimi pa sta mu kot vselej pomagala spretno navigirati DJ SSF in zasedba T-Baggers (Dubzilla). Dolgočasili se nismo celo v premoru, ko je dogajanje na odru prevzela legendarna punkovska/rockovska zasedba Carina in dodala svoj kamen v mozaik izvrstnega večera.

Nova neponovljiva koncertna izkušnja v ciklu Drama akustika se obeta konec marca, ko tam nastopijo legende domačega metala, zasedba Noctiferia.