Predsednik pod žarometi

Prejšnji konec tedna na nacionalki ni manjkalo spektaklov. Potem ko smo v petek dočakali zadnji večer Eme, smo v soboto izbirali med novim kvizom Kdo bi vedel in derbijem, v nedeljo pa so verjetno na isti sceni kot Emo odigrali še podelitev novih medijskih nagrad žarometi.

Glede Eme se nam v finalni oddaji, razen večjih količin Maria Galuniča, ni zgodilo nič pretresljivo drugačnega kot na dveh polfinalih; voditeljice so dobile še manj minutaže, zmagal pa je nekdo, ki smo ga pred leti že poslali v Ukrajino, ki je svojo kariero začel v Marievi Bitki talentov in si je, medtem ko ni nastopal na Emi, pridobil sloves, primerljiv s slovesom Caseyja Afflecka, enega od prejemnikov oskarjev, ki smo jih tudi letos morali gledati na hrvaški televiziji.

Nekoliko bolj so nas iztirili nedeljski žarometi, nagrade, ki so se delale, da so novi viktorji, čeprav to niso, in na katerih je bil častni gost in podeljevalec kar predsednik države. Kaj točno je bil namen novih nagrad, ni bilo povsem jasno, je pa zdaj že jasno, da je meja med zabavnimi in političnimi vsebinami, vsaj ko govorimo o Pahorju, že povsem zabrisana.

Prireditev se je sicer vlekla, pri nominacijah se jim ni ljubilo pokazati fotografij niti obrazov v občinstvu, kaj šele predvajati posnetkov nominiranih oddaj in filmov. Smo pa zato izvedeli kar nekaj »koristnih« informacij. Da Nina Osenar, ki je z nosečniškim trebuhom izvedla Beyonce, pod srcem nosi nekoga, ki ga bo baje vzgojila v pravega moškega, da našega najljubšega voditelja Odmevov Slavka Bobovnika ni bilo na podelitev, ker sta imela z ženo pomembno obletnico, in da ima očitno problem s tem, da ga kolegi ne marajo preveč. Tako vsaj lahko sklepamo iz govora njegove nadrejene, Ljerke Bizilj, ki je prevzela nagrado, nato pa eno tudi podelila skupaj s programskim direktorjem POP TV, Brankom Čakarmišem, s katerim sta se medlo pošalila na Pahorjev račun. Žal je bila šala Jureta Godlerja, ki se je Pahorju zahvalil, da mu vsak teden naredi oddajo, še najpogumnejša.

Vse ostalo, še posebej nagrada za družbeno odgovorni projekt, ki jo je podelila urednica revije, ki je dogodek organizirala, je bilo bolj ali manj čaščenje lika in dela vsestranskega predsednika. Urednica Vklopa Marjana Vovk je svoj nagovor začela s pozdravom predsedniku, dobitnik nagrade je s seboj prinesel jabolko navdiha, ki mu ga je še pred žarometom podelil Pahor, da ne omenjamo, da je Pahor na koncu podelil še nagrado za legendarno medijsko osebnost. K sreči mu je nagrajenec Demeter Bitenc hitro povedal, naj še malo drži nagrado: »Naj država nosi težo.«

A večina teže je padla na občinstvo. Razvlečena podelitev, kjer je bila najboljša šala verjetno tista Helene Blagne, da bi s kolegico Ivano Šundov slovensko filmsko industrijo najbolj obogatili s kakšnim filmom za odrasle, je izzvenela kot dvorno praznovanje v čast predsedniku. In če nagrade estradi lahko upravičimo le tako, da nanje povabimo najbolj medijsko zavednega politika v državi, jih potem morda niti ne potrebujemo. Priložnosti za čaščenje in nagrajevanje Pahorja je že tako preveč.