Filmsko popotovanje po mejah Srednje Evrope

V ljubljanskem Kinodvoru bo 7. marca ob 19.00 slovenska premiera dokumentarnega filma Brezmejno v režiji Petra Zacha, ki je nastal v nemško-slovenski koprodukciji. Gre za esejistični film ceste z liričnimi besedili Aleša Štegra, v katerem se srečujemo z različnimi protagonisti in njihovimi osebnimi zgodbami, ki odsevajo življenja onkraj meja. Njihove izpovedi služijo kot opomin na nevarnost, ki preži na skupno, z mejami neobremenjeno območje Evrope, saj se meje navkljub vsemu ponovno pojavljajo. Po filmu se bo v Kavarni z režiserjem in scenaristom Petrom Zachom, avtorjem besedila Alešem Štegrom in producentko Jano Cisar pogovarjala soscenaristka Petra Seliškar.

Film Brezmejno potuje po mejah Srednje Evrope in se ustavlja na ranljivih območjih, na katerih je svoj pečat pustila vojna. Govori o vdoru v življenja prebivalcev, ki živijo ob slovenski meji z Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo. Njihove osebne zgodbe so hkrati pričevanja o vplivu mej na življenje posameznika. Kako meje nastanejo in kako se spreminjajo? Ali lahko obstaja država brez meja? Lahko postavimo meje čustvom, mislim, odnosom, jezikom in idejam? Film raziskuje te meje – njihovo naravo, nastanek in spreminjanje. So čustva, misli, odnosi, jeziki in ideje prikrajšani zaradi mej? Različne pokrajine v različnih regijah in izkušnje tamkajšnjih prebivalcev se stapljajo med seboj in ustvarjajo cineastično/filmsko doživetje raznolikih pogledov in zgodb. Besedilo Aleša Štegra popelje dokumentarne vsebine v literarno preteklost in sedanjost. Govori o morju, gorah, rekah, gozdovih in nižinah. Pesmi povezujejo neprestano spreminjanje in gibanje. Nič ne ostaja enako, niti meje, ki bežijo mimo kot sipine skupaj z dolinami, jezeri in rekami, preden izginejo v nič. Ravno ta poezija preoblikovanja je osnovna esenca brezmejnosti. Glasbo sta ustvarila Jelena Ždrale in Nino de Gleria, glas Brine Vogelnik pa nas ob kompleksni glasbeni podlagi s koreninami v tradicionalni pesmi popelje na filozofsko potovanje v osrčje Evrope.

"Zamisel za film je povezana z mojim odraščanjem ob avstrijsko-slovenski meji, v štajerskem Gradcu. Hotel sem narediti film o odpiranju meja v srednji Evropi, ki bi ga posnel Thomas Plenert, eden najboljših snemalcev pokrajin, in ki bi združil poetično vizijo Aleša Štegra in moj pogled z obeh strani Štajerske, z obeh strani meje. Nastala je pesem za Evropo," je zapisal Peter Zach.

Peter Zach je med letoma 1980 in 1982 študiral medijske študije, med letoma 1982 in 1985 pa sociologijo in etnologijo na Univerzi Karl Franzens v Gradcu. Med leti 1984 in 1988 je služboval kot ustanovitelj in glavni urednik filmske revije BLIMP, od 1987 do 1988 pa kot snemalec za avstrijsko nacionalno televizijo ORF in kot urednik WDR-ovega Aktuelle Stunde. Zach je posnel številne dokumentarne filme. Za film Malli – Artist in Residence je bil leta 1994 nominiran za najboljši avstrijski film. Leta 1995 je zaslovel s filmom Aus der Mitte, ki govori o mladi umetniški sceni v Berlinu pet let po padcu berlinskega zidu. Leta 2000 je režiral in produciral Der Abendlaender, esejistični dokumentarec o avstrijskem pisatelju "pisatelju vseh pisateljev" Helmutu Eisendlu. Zach je posnel veliko kratkih filmov kot snemalec: Carmina Burana (2000) režiserja Oliverja Hermanna in Gilaven! Sing! (2004) režiserja Stephana Settela, produciral je tudi This Year in Czernowitz (2004) režiserja Volkerja Koeppa. Delal je tudi kot izvršni producent in scenarist pri filmu Sashe Waltza Allee der Kosmonauten, ki je leta 1999 dobil nagrado Grimme Prize ter na scenariju Othmarja Schmidererja Back to Africa (2005/06). Od leta 1990 živi in dela v Berlinu kot režiser, direktor fotografije in producent.

LEIh20LUJpA