Zakaj Nemci nasprotujejo vetrnicam

V Nemčiji, kjer obratuje 27.600 vetrnic, se državljani v okviru 630 civilnih iniciativ borijo proti novim. Predvsem zato, ker jih skrbi za svoje zdravje in vrednost svojih hiš.

V Nemčiji, državi, kjer je kanclerka Angela Merkel po nesreči v jedrski elektrarni v Fukušimi napovedala zaprtje jedrskih elektrarn do leta 2022 in energetski obrat s prehodom na obnovljive vire energije, ljudje protestirajo proti novim vetrnicam. V krajih, kjer naj bi jih postavili, so ljudje razdeljeni med ostre nasprotnike in zagovornike. V kraju Wittow na otoku Rügen, ki sodi v volilno okrožje Angele Merkel, se nekateri zakonski pari zaradi tega med seboj ne pogovarjajo več, tako nasprotniki kot podporniki zmerjajo lokalne politike, nekateri politiki se bojijo, da jim bodo na avtomobilih prerezali pnevmatike, poroča die Zeit.

V Nemčiji je konec leta 2015 obratovalo 26 tisoč vetrnic, lani so postavili dodatnih 1600, nove v energetski panogi načrtujejo tudi letos. Proti vetrnicam se Nemci po vsej državi borijo v okviru 630 civilnih iniciativ, za boj proti vetrnicam so se specializirali odvetniki. Ker je argument za nasprotovanje vse pogosteje zaščita živalskih vrst, je zvezna vlada v Berlinu vzpostavila »kompetenčni center varstvo narave in energetski obrat«, ki naj bi pomagal razreševati takšne spore na lokalni ravni, kot ga imajo v kraju Wittow. Ta center bo imel na leto na voljo 4 milijone evrov, nastopal naj bi kot »nevtralni posrednik«. Njegov nosilec ni država, ampak Fundacija za varstvo okolja Michael-Otto iz Hamburga. V njegovem odboru so predstavniki znanosti, energetike, varstva narave in občin.

Nasprotniki pravijo, da vetrnicam nasprotujejo, ker se bojijo za svoje zdravje, skrbi jih, da bo vrednost njihovih hiš padla, če bodo imeli pred pragom vetrnice, manj bo zanimanja za njihove počitniške hiše. Investitorji, ki želijo postaviti nove vetrnice, trdijo, da je otok Rügen najboljši kraj v vzhodnem delu Nemčije za izrabo energije vetra. Županja Jutta Sill jih prav tako podpira, saj si v občinskem proračunu obeta 25 tisoč evrov od davka na obrt, ki ga namerava porabiti za dograditev vrtca in vzpostavitev samostojne gasilske enote.

Ob tem se vse politične stranke in več kot 90 odstotkov Nemcev, kakor kažejo raziskave, po nesreči v jedrski elektrarni v Fukušimi strinja, da je energetski obrat treba izvesti. Tudi veliko današnjih nasprotnikov do pred kratkim vetrnice niso motile. Z njimi živijo že 25 let, a te stojijo na obrobju naselij in so visoke le okrog 50 metrov. Uprli so se, ker se je lastnik odločil tri stare odstraniti in na njihovo mesto postaviti nove, ki bodo tri krat višje in naj bi pridobile deset krat več električne energije (do 3200 kilovatov na uro).

Nasprotniki se bojijo, da bodo nove vetrnice ogrozile lepoto obale, njihovi veliki rotorji bodo postavljeni na območju najpomembnejših poti ptic selivk. »A želimo, da Rügen postane znan po tem, da tukaj množično sekljamo ptice, ki prihajajo s Švedske,« sprašuje vodja civilne iniciative Günter Raake.

V nekaterih nemških zveznih deželah je dovoljeno nove vetrnice postavljati samo še na območjih, ki so oddaljena od naselij, da bi čim bolj zmanjšali motnje zaradi hrupa, odmeva in senc. Ker tam zaradi tega vetrnice vse pogosteje postavljajo na odprtem, jim nasprotujejo varuhi črne štorklje in rjavega škarnika. Napetost med varuhi podnebja in narave je zato vse večja. Vetrna energija razdvaja celo okoljska združenja, zeleno proti zelenemu.

Nasprotnike vetrne energije skušajo dobiti na svojo stran desničarski populisti. Josef Göppel, poslanec krščanske stranke CSU, pravi, da se isti ljudje, ki se zaradi beguncev bojijo potujčenja, bojijo tudi vetrnic. To so ljudje, ki jih do zdaj krajina in narava nista zanimali.

Toda pogosto je problem zgolj komunikacija. Po zakonu je treba v projekte že takoj vključiti tudi javnost, a v Altenkirchnu pravega dialoga glede postavitve vetrnic nikoli ni bilo. Vodstvo občine je ljudi s projektom seznanilo le z drobnim obvestilom v lokalnem časopisu in slabo opaznim obvestilom na oglasni tabli. Namesto, da bi se pristojni v občinah soočili s krajani, ki imajo pomisleke, so se izgovarjali na višje instance, ki izdajajo dovoljenja.