Raziskujoča posebneža

Koncert Avstrijca Kœniga z domačim predvozačem N’tokom v klubu Menza pri koritu na ljubljanski Metelkovi je bil napovedan kot »elektro hiphop«. A že zelo razredčena udeležba je dajala vedeti, da gre za ustvarjalca, ki očitno ne nagovarjata ljubiteljev klasičnega hiphopa. Ali so slednji preveč konservativni ali tokratna nastopajoča zanje preveč »čudaška«, je stvar interpretacije, razlog za skromen obisk pa se verjetno skriva nekje vmes.

Kœnig je resnici na ljubo bolj bobnar kot raper. To je potrdil tudi njegov ljubljanski set, v katerem je bilo hiphopa le za vzorec. Potem ko se je v začetkih svoje emsijevske kariere prikupil hiphoperjem, je z zadnjo ploščo Mind Business (2013) na bolj samosvoj žanrski teren stopil tudi N’toko. Ta njegova (žanrska) radovednost pa je močno zaznamovala tudi njegove zadnje žive nastope, močno oprte na izkušnje, ki si jih je pridobival v muziciranjih z različnimi improvizatorji. In ti nastopi so očitno postali pretrd oreh za klasično hiphop občinstvo.

No, če bi pred koncertom vedeli, da bo N’toko predstavil tudi kopico skladb s svoje nove, za 17. marec napovedane plošče Emirates, bi bil obisk nedvomno boljši. Še toliko bolj zato, ker bo to njegova prva (solistična) plošča po štirih letih premora. Ja, potem ko se je v tem času uveljavil kot kolumnist Mladine in postal zelo dejaven aktivist, je čas očitno dozorel za nov album. In ta bo sodeč po tem, kar smo slišali, kakopak močno zaznamovan z aktualnimi (evropskimi) političnimi in socialnimi vprašanji.

Skozi to prizmo N’toko torej ostaja zvest svoji prepoznavni družbeni kritiki, prijetno presenečenje pa je zvočna podoba novih skladb, ki mu jo je (so)ukrojil primorski beatmaker in producent Blaž. Čeprav je v živo precej manipuliral z vzorci ter sproti dodajal sintovske in hrupne linije, je bilo očitno, da se še bolj izmika klasičnim hiphop obrazcem. Surov, temačen in hkrati izjemno učinkovit elektronski minimalizem je denimo spomnil na to, kar počnejo nekateri pogumnejši britanski grimerji. In ker je grime v zadnjem času eno razburljivejših glasbenih dogajanj, je bil N’tokov suveren nastop izvrstna popotnica novi plošči.

Svojo novo ploščo Best of 28 je predstavil tudi (Lukas) Kœnig, jazzovsko izobražen bobnar in med drugim član dunajskih jazz/impro posebnežev Kompost 3. Že ko je eno od skladb začel sestavljati s sprotnim vzorčenjem, je postalo jasno, da gre za tehničnega virtuoza oziroma ustvarjalca, ki je v svoj živi (solistični) nastop vložil veliko dela. Glasbenikov, ki bi bili hkrati sposobni bobnati, prepevati/emsijati, igrati na sint in za nameček še manipulirati z zvočnimi vzorci, ni veliko. Še manj pa je takih, ki bi se ob tem znali tako lahkotno sprehajati med raznoterimi izrazi. Slišali smo vse od transerskih in techno inspiriranih skladb do indie popa, hiphopa in jazza.

V tej luči si Kœnig za to, kar je pokazal, zasluži pohvalo, je pa hkrati res, da je (vsaj tokrat) vse svoje trike pokazal že v prve pol ure, zaradi česar je v nadaljevanju njegov set začel postajati vse bolj monoton oziroma brez jasnega cilja. Zelo obetajoč začetek, a medlejši izkupiček, kar pa na koncu vendarle ni pokvarilo zanimivega koncertnega večera.