Res previsoka plača?

Jože Balažic, sicer predstojnik Inštituta za sodno medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, je eden najbolje plačanih zdravnikov. Ne le zdravnikov, Balažic je tudi eden najbolje plačanih izmed 150 tisoč zaposlenimi v celotnem javnem sektorju. Prejšnji mesec je recimo zaslužil 7679 evrov bruto, so nam odgovorili z Medicinske fakultete, torej precej več kot predsednik vlade. Ko smo pred leti poskušali ugotoviti, na kakšen način Balažic zasluži tudi do 11 tisoč evrov na mesec, smo lahko dobili vpogled v nenavaden sistem nagrajevanja zdravniške elite. Balažic namreč zgolj polovico plače zasluži na fakulteti, preostalo pa z najrazličnejšimi dodatki, na primer za pripravljenost, dežurstvo in drugo. Da gre za zaslužkarstvo, priča tudi obračun ur. Skupaj kakšen mesec Balažic »dela« več kot 400 ur ali 14 ur na dan, tudi ob sobotah ali nedeljah.

Balažic je zdaj tudi najresnejši kandidat, ki bi naj po zgolj treh tednih zamenjal Zdenko Čebašek - Travnik, novoizvoljeno predsednico Zdravniške zbornice. Sam nam je sicer povedal, da svoje privolitve še ni dal, in predlagal, da počakamo na razvoj dogodkov, a na vprašanje, ali se mu zdi, da je primeren za predsednika, je odgovoril pritrdilno. Zakaj nekateri zdravniki Čebašek - Travnikovi več ne zaupajo in zakaj bi radi videli na njenem mestu Balažica? Skupni imenovalec vseh javno izrečenih očitkov zoper novoizvoljeno predsednico zdravniške zbornice naj bi bile ravno njene zahteve po visoki plači. Skupščina zbornice je sicer ta teden Čebašek - Travnikovi določila isto plačo, kot jo je imel njen predhodnik Andrej Možina, to je 8000 evrov bruto za polni delovni čas, a njen greh naj bi bil, da je sprva predlagala še več, s čimer naj bi krnila ugled zdravniškega poklica. Zaradi tega bodo zdaj nezadovoljni zdravniki na skupščini glasovali o njeni nezaupnici. Če se bo upornim zdravnikom načrt izšel, jo bo torej zamenjal Balažic. Paradoksalno eden največjih zaslužkarjev med zdravniki.

Pet največjih zasebnih zdravniških podjetij ima na leto že 20 milijonov evrov prihodkov. Ali te zdravnike – lastnike – res zanima predvsem to, ali bo imela Čebašek - Travnikova tisoč evrov višjo ali nižjo plačo?

Je plača Čebašek - Travnikove res glavni povod za njeno zamenjavo? »Pobud k odstopu in glasovanju o nezaupnici v prvem tednu mandata si ne morem razlagati drugače kot pritisk elit, ki me hočejo umakniti s položaja,« je povedala Čebašek - Travnikova ta teden na tiskovni konferenci. Sama zagon in usklajeno akcijo za svojo zrušitev vidi v skupini podpornikov prejšnjega predsednika Andreja Možine, ki bi naj bila tudi politično in kapitalsko motivirana. To je nedvomno res, Balažica naj bi recimo kolegom zdravnikom predlagal prav predsednik sindikata Praktikum Igor Muževič, sicer zasebni koncesionar, ki je prej podpiral kandidaturo Andreja Možine. Možino je v kampanji podprl tudi Marko Bitenc, predsednik skupščine, ki formalno organizira glasovanje o njeni nezaupnici, sicer lastnik podjetja »Kirurgija Bitenc«. A kaj bi naj pomenilo, da je ta skupina zdravnikov tudi kapitalsko motivirana za odstavitev Čebašek - Travnikove?

Možina se je s svojimi podporniki v preteklosti zavzemal predvsem za interese zasebnih zdravnikov. Še konec decembra je na evropsko komisijo vložil pritožbo zoper Slovenijo, zaradi po njegovem mnenju nezakonitega dodeljevanja državne pomoči javnim zdravstvenim zavodom. V nasprotju z Možino pa se je Čebašek - Travnikova zavzemala za jasno ločitev med zasebnimi zdravniki in tistimi, ki so zaposleni v javnem sektorju, in za umik zbornice iz neposredne politike. Pri čemer so bile prav zdravniške koncesije v zadnjem obdobju eno od največjih političnih vprašanj. Ko je Čebašek - Travnikova prevzela funkcijo predsednice, je tudi napovedala, da bodo prednost pri vodenju posameznih odborov v zdravniški zbornici dobili klinični zdravniki, torej tisti zdravniki, ki se dejansko srečujejo z bolniki in – dodajmo mi – ne recimo tisti zdravniki, ki vodijo svoja podjetja. Tako imenovani »zdravniška eliti« pa verjetno tudi ni všeč njena ideja, da bi poseben odbor dobili mladi zdravniki in celo študenti medicine. Zdravniška zbornica je bila namreč doslej izredno konservativna pri podeljevanju zdravniških licenc ali pri razpisih za mlade specializante. Kar se konec koncev danes kaže tudi v pomanjkanju zdravnikov, v povečani potrebi po popoldanskem delu zasebnikov in pri potrebi po podeljevanju koncesij.

Pri sporu glede Čebašek - Travnikove ne gre torej za njeno plačo, ampak za interese več tisoč zdravniških podjetij. Podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo z zunajbolnišnično zdravstveno ali zobozdravstveno dejavnostjo, je danes že okrog 4000. Pet največjih ima skoraj 20 milijonov prihodkov. Ali te res zanima predvsem to, ali bo imela Čebašek - Travnikova tisoč evrov višjo ali nižjo plačo?