Zakaj smo imeli predsodek, da je Azijka na posnetku varuška in ne partnerka?

Kako hitro lahko predsodki na podlagi videza privedejo do diskriminacije, je pokazal posnetek oddaje, kjer intervjuvanca med pogovorom zmotijo njegovi otroci

Mh4f9AYRCZY

Kako sta otroka zmotila profesorja Roberta E. Kellyja, ko je za televizijsko postajo BBC od doma pojasnjeval razmere v Južni Koreji, in kako ju je njegova soproga Jung-a Kim na hitro odpeljala iz sobe, je eden najbolj gledanih posnetkov na družbenih omrežjih v zadnjem času. Na BBC so ob tem opozorili tudi na drugo, manj smešno in prikupno plat. Mnogi ljudje, pa tudi nekateri mediji, so na podlagi videza žene, ki je azijskega porekla, ocenili, da je varuška.

Ta domneva je sprožila širše razprave o rasi, spolu in mešanih zakonih. Nekateri so se opravičevali, da so gospo Jung-a Kim prepoznali kot varuško, ker je bila videti zaskrbljena, in ker je otroka naglo odpeljala iz sobe, kakor da bi jo skrbelo, ali ji zaradi tega spodrsljaja grozi izguba službe. Tisti, ki je niso prepoznali kot varuško, pravijo, da se je odzvala tipično za mamo, pa tudi kot žena, ki je hotela preprečiti, da bi otroka še naprej motila moža in očeta med pogovorom.

Helier Cheung, novinarka BBC, nadaljuje, da se spodrsljaji, ki se jih zavedamo ali pa tudi ne, dogajajo ves čas. Ko je kot Britanka kitajskega porekla študirala na univerzi v Londonu, je večina ljudi, ki jih je srečala, domnevala, da študira medicino ali ekonomijo, na podlagi njenega videza niso pričakovali, da študira angleško književnost. »Bilo je malce nadležno, a nič posebnega. Toda včasih so domneve lahko tudi boleče,« piše.

Ena od novinark indijskega porekla pripoveduje, da je vratar domneval, da je čistilka, ko je prišla v službo na regionalni časopis. Vprašal jo je, če je prišla počistiti kuhinjo. Kumiko Toda, akademkinja japonskega porekla, pravi, da jo večina ljudi, ko jo srečajo prvič, vpraša, od kod prihaja, čeprav je odrasla v Veliki Britaniji in govori z britanskim naglasom. Ko se s prijatelji, ki so belci, pogovarja o nadlegovanju na ulici, ugotavlja, da imajo oni s tem problemom precej manj težav kot ona. Pravijo, da nimajo toliko težav kot ona. Sprašuje se, ali je to povezano z njeno narodnostjo.

Prepričanje veliko ljudi, da si ljudje izbirajo partnerje iz svoje etnične skupine, je prav tako pomemben razlog, zaradi katerega so za gospo Jung-a Kim domnevali, da je varuška. Helier Cheung se spominja, da je na koncert prišla s tremi prijatelji, dvema belima Angležema in enim Britancem kitajskega porekla. Vsi, s katerimi se je pogovarjala, so bili prepričani, da hodi s Kitajcem.

Britanski par Tiffany Wong in Jonathana Smitha so nekateri tujci diskriminirali, ko sta začela hoditi, čeprav je bila to izjema, ne pravilo. Ko sta enkrat hodila po ulici, je eden od moških zavpil Johnu, kako žalostno je, da hodi z Azijko. Nekateri prijatelji in družinski člani na obeh straneh so bili prav tako presenečeni, ko so ugotovili, da je izbranec/izbranka druge rase. »Ko v službi omenim svojo zaročenko, ljudje običajno predvidevajo, da je belka in so lahko presenečeni, ko ugotovijo, da ni. To ni žaljivo, samo za to gre, da najprej pomislijo, da hodiš z nekom, ki je tvoje rase,« pravi John.

Filipinka, ki dela kot varuška v Južni Koreji, opozarja na rasne predsodke v tej državi. Korejci so osredotočeni predvsem na barvo kože in diskriminirajo ljudi s temnejšo poltjo. Novinarja BBC Andrewa Wooda so, ko je dve leti delal v Južni Koreji, pogosto imeli za ameriškega vojaka. »Taksisti v petek in soboto ponoči redko ustavijo belcem, ker predvidevajo, da so pijani vojaki, ki bruhajo na zadnjih sedežih njihovih avtomobilov,« se spominja Wood.