Vojna podob vojne

V Mali galeriji Cankarjevega doma je v sklopu dogodkov, posvečenih Levu Nikolajevu Tolstoju, na ogled nenavadna razstava. Na prvi pogled s svojim naslovom Vojna in WWW, podnaslovom Kurdi v Sloveniji in spletna omrežja ter z množico fotografij, vzetih s spletnih družabnih omrežij, nima veliko opraviti z literarnim velikanom. Toda mag. Jan Babnik, eden izmed kustosov razstave, sicer urednik revije Fotografija, v spremni besedi k razstavi zanimivo poveže Tolstojeve realistične opise, ki so v »svoji skrbni natančnosti in pozornosti za detajle kot hipni izseki časa, kot zgodovinski spomenik – kot fotografije«, z dokumentaristično »ustvarjalno obravnavno resničnosti« podob, ki jih sirski Kurdi objavljajo na spletu za dvigovanje morale v boju proti Islamski državi in udejanjanju njihove revolucije na avtonomnem območju Rojava.

Fotografije, objavljene na razstavi, so kustosi (poleg Babnika še Iza Pevec in Uroš Abram) (i)zbrali med fotografijami, objavljenimi na Twitterju, Facebooku, Instagramu, Flickrju, Pinterestu in drugih omrežjih, in sicer tako, da so uporabljali predvsem iskalne pojme Rojava, YPG, YPJ in PYD, torej besede, ki označujejo kurdsko območje v Siriji ter kratice največjih kurdskih političnih in vojaških frakcij. Največje presenečenje je bilo, da niso naleteli na tipične propagandne fotografije. Prav tako na njih ni bilo krvi ali trupel, ki bi jih v vojnih razmerah stereotipno pričakovali, preseneča pa množica selfijev kurdskih borcev in bork s trupli. Razstavljene fotografije v glavnem prikazujejo kurdske borce in borke med »vojnim zatišjem«. Vidimo denimo fotografijo kurdskega borca z rožo v rokah, borca z belim golobom v naročju. Presenetljivo je med njimi veliko bork, predvsem pa moški in ženske v uniformi in z orožjem v rokah presenečajo z mirnimi in globokimi nasmehi, čeprav se spopadajo s sovražnikom, Islamsko državo, ki ga je vojni novinar Erik Valenčič, avtor odmevnega dokumentarca Fronte Kurdistana, poimenoval »čisto zlo«.

Seveda pa kurdski borci združujejo svoj boj proti Islamski državi s socialno in demokratično revolucijo. V tej revoluciji, ki zbuja pozornost tudi zahodnih družboslovcev, izstopa za muslimansko državo nenavaden, zlasti enakopraven položaj žensk v družbi. Menda morajo vsi borci opraviti tečaj iz osnov feminizma. Marca lani so se sirski Kurdi povezali v Federacijo Severna Sirija – Rojava in začeli v praksi uveljavljati načela demokratičnega socializma, enakopravnosti žensk in trajnega razvoja. Pri tem se naslanjajo na ideje v Turčiji zaprtega legendarnega voditelja Kurdske delavske stranke Abdullaha Öcalana in njegovo Deklaracijo demokratičnega konfederalizma Kurdistana, v kateri utemeljuje potrebo in možnosti Kurdov – za zdaj – za »demokracijo brez države«.

Novinar Guardiana David Graeber je leta 2014 zapisal, da je »avtonomna regija Rojava ena izmed redkih svetlih točk, ki je izšla iz tragedije sirske državljanske vojne. Ko so iz nje izgnali agente Asadovega režima v letu 2011, jim je kljub sovražnemu odnosu vseh sosedov do njih uspelo ohraniti samostojnost in celo izvesti nenavaden demokratični eksperiment. Uvedli so javne skupščine kot odločujoče politične organe, pri sestavi svetov pa skrbijo za zastopanost vseh glavnih etničnih skupnosti – Kurdov, Arabcev, Asircev in armenskih kristjanov, pri čemer mora biti vsaj ena izmed predstavnikov sveta ženska«.

Jana Babnika so podobe kurdskih borcev na spletnih omrežjih začele zanimati, ko je leta 2014 v Turčiji raziskoval podobe, narejene v fotografskih studiih, ki jih je obiskal. »Teh fotografij v primerjavi s poplavo podob na družbenih omrežjih nisem smel posneti in seveda ne hraniti v raziskovalne namene. Od tu je počasi rasla fascinacija nad prisotnostjo oziroma aktivnostjo kurdskih uporniških gibanj (na začetku predvsem PKK) na spletnih omrežjih.« Povedno je, da o Rojavi in boju Kurdov v Siriji vodilni mediji ne pišejo pogosto. Če izpostavljajo »kurdsko socialno in demokratično revolucijo, se običajno osredotočajo na vpliv PKK, ob čemer ne pozabijo v pejorativnem smislu omeniti, da gre za na marksizmu utemeljeno gibanje. Ali pa se povsem idealistično fokusirajo na vlogo žensk v boju,« pravi Babnik.

Babnik pravi, da jih je »pri razstavi vodil tudi strah glede prihodnosti Kurdov, ko bo pozornost svetovne javnosti zaradi poraza Islamske države preusmerjena drugam, prizadevanja Kurdov za izboljšanje svojega položaja pa neudejanjena«. Že zdaj lahko na spletnih omrežjih zasledimo veliko novic in fotografij žrtev, ki pa niso žrtve boja proti ISIS, temveč žrtve boja s turškimi vojaškimi in paravojaškimi enotami. »Bodo današnji borci in borke za svobodo že jutri postali teroristi? To se ne bi zgodilo prvič v zgodovini,« pravi Babnik. 

Razstava: Vojna in WWW (Kurdi v Siriji in spletna omrežja)

Kuratorji: Jan Babnik, Iza Pevec in Uroš Abram

Kje: Mala galerija Cankarjevega doma, Ljubljana

Kdaj: do 26. marca 2017